Pomoč pri diplomi,diplomski nalogi,magistrski,besedilu Seznam forumov Pomoč pri diplomi,diplomski nalogi,magistrski,besedilu
Pomoč pri diplomi,diplomski nalogi,pomoč pri magistrski nalogi,pomoč pri pisanju diplome,pomoč pri pisanju diplomske naloge, Kontakt: info@mojstudij.com Kontakt: info@mojstudij.com Kontakt: info@mojstudij.com
 
 Pogosta vprašanjaPogosta vprašanja   IščiIšči   Seznam članovSeznam članov   Skupine uporabnikovSkupine uporabnikov   RSS Feed   Registriraj seRegistriraj se 
 Tvoj profilTvoj profil   Zasebna sporočilaZasebna sporočila   PrijavaPrijava 




NAVODILA ZA PISANJE PISNIH IZDELKOV NA DODIPLOMSKEM PROGRAMU

 
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Pomoč pri diplomi,diplomski nalogi,magistrski,besedilu Seznam forumov -> Pomoč pri tehničnem urejanju besedila
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo  
Avtor Sporočilo
ninanana123
Administrator foruma


Pridružen/-a: 30.08. 2010, 11:53
Prispevkov: 559

PrispevekObjavljeno: 03 Sep 2010 07:04    Naslov sporočila: NAVODILA ZA PISANJE PISNIH IZDELKOV NA DODIPLOMSKEM PROGRAMU Odgovori s citatom

VISOKA ŠOLA ZA ZDRAVSTVO NOVO MESTO
Na Loko 2, 8000 Novo mesto




NAVODILA ZA PISANJE PISNIH IZDELKOV NA DODIPLOMSKEM PROGRAMU


I. DEFINICIJA POSAMEZNIH PISNIH IZDELKOV


1. Seminarska naloga

Seminarska naloga je samostojna obdelava določene strokovne teme, ki jo študentu določi nosilec predmeta na prvih predavanjih, lahko pa si jo študent izbere sam. Pri izdelavi seminarske naloge se študent spoznava z določeno tematiko učnega načrta in si pridobi prve izkušnje pri pisanju strokovnih del, ki so osnova za pisanje diplomske naloge. S seminarsko nalogo mora študent dokazati sposobnost povezovanja teoretičnega in praktičnega znanja ter sposobnost samostojne uporabe aktualne domače strokovne literature. Seminarska naloga je lahko teoretična ali sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela.

Seminarsko nalogo študent predstavi v okviru vaj, ki so namenjene praktični uporabi teoretičnih spoznanj pri predmetu. Vsebinsko je vezana na učni načrt predmeta.

Seminarsko nalogo lahko napiše eden ali skupina največ treh študentov. V takem primeru se tema razdeli na več podtem. Iz pisnega izdelka in predstavitve morata biti razvidna prispevek in delo posameznega člana, ki sta osnova za oceno. Ocena seminarske naloge je sestavni del končne ocene, predvidene v učnem načrtu.

Obseg seminarske naloge je odvisen od števila kreditnih točk in s tem povezanega individualnega študijskega dela študenta. Naveden je v tabeli Obseg pisnih izdelkov glede na število kreditnih točk in deleža pri skupni oceni pri posameznem predmetu (PRILOGA 1).


2. Diplomska naloga

Diplomska naloga je samostojno strokovno delo študenta, v katerem pod vodstvom mentorja obdeluje določeno temo. Osnovni namen diplomske naloge je, da študent dokaže sposobnost, samostojnost in iznajdljivost pri celostnem reševanju teoretičnih in praktičnih problemov, za katere pa ni nujno, da so originalni.

Pri izdelavi diplomske naloge mora študent dokazati sposobnost uporabe teoretičnega in praktičnega znanja, pridobljenega v času študija ter sposobnost samostojne uporabe aktualne domače in tuje strokovne literature. Poleg tega mora študent dokazati sposobnost uporabe raziskovalnih metod, tujih spoznanj, stališč, strokovnih dejstev, ki so objavljena v uporabljeni citirani strokovni literaturi, sposobnost zbiranja, selekcioniranja, obdelave, grafičnega prikaza in interpretacije zbranih podatkov.

Obseg diplomske naloge je odvisen od števila kreditnih točk in s tem povezanega individualnega študijskega dela študenta. Naveden je v tabeli Obseg pisnih izdelkov glede na število kreditnih točk in deleža pri skupni oceni pri posameznem predmetu (PRILOGA 1).
Diplomsko nalogo kandidat ustno zagovarja pred komisijo, ki nalogo in zagovor oceni z oceno po ECTS ocenjevalni lestvici.

PRIPOROČILO
V izogib nepotrebnim zapletom svetujemo, da pri navajanju empirično zbranih podatkov dosledno upoštevate predpise o varovanju osebnih podatkov in interne akte o varovanju poslovne skrivnosti organizacije, na katero se podatki nanašajo.


II. VSEBINSKI SKLOPI POSAMEZNIH PISNIH IZDELKOV


1. Seminarska naloga

Vsebinski sklopi seminarske naloge so:
• NASLOVNA STRAN
• KAZALO
• UVOD
• TEORETIČNI DEL, razdeljen na poglavja in podpoglavja.
• EMPIRIČNI DEL (če ga vsebuje), razdeljen na poglavja in podpoglavja. Vsebuje opis vzorca, uporabljene raziskovalne metode in instrumente za obdelavo podatkov.
• ZAKLJUČEK
• LITERATURA - zajema vso literaturo, ki jo je študent dejansko uporabljal. Obsega najmanj pet enot za seminarsko nalogo.
• VIRI - zajemajo vse vire, ki jih je študent navajal: statistične publikacije, publikacije s področja normativne ureditve, priročniki, interna gradiva in druga gradiva, ki niso javno dostopna.
• PRILOGE – lahko vsebujejo anketni vprašalnik, fotografije, tehnične podatke, kopije uradne dokumentacije, kopije različnih grafičnih prikazov, iz katerih so bili črpani podatki za pisanje naloge, niso pa sestavni deli naloge.


2. Diplomska naloga

Vsebinski sklopi diplomske naloge so:
• PLATNICA
• NASLOVNA STRAN
• POVZETEK S 5 KLJUČNIMI BESEDAMI, napišemo ga na eni strani v slovenskem in v tujem jeziku (angleščina, nemščina). V njem je predstavljeno področje raziskovanja, vprašanja, problemi, dileme, ugotovitve in spoznanja. Obsega največ 250 besed v vsakem jeziku (brez ključnih besed).
• KAZALO, ki podrobneje razmejuje vsebinska poglavja po straneh.
• KAZALO TABEL/GRAFOV
• KAZALO SLIK
• UVOD, razdeljen na predmet proučevanja, namen, cilje, hipoteze ali raziskovalna vprašanja, naloge in raziskovalne metode. Pišemo ga v 1. osebi ednine in v sedanjem času. Obseg: 5% celotne naloge.
• TEORETIČNI DEL, razdeljen na poglavja in podpoglavja.
• EMPIRIČNI DEL, razdeljen na poglavja in podpoglavja. Vsebuje opis vzorca, raziskovalne metode, grafični prikaz statističnih podatkov, analizo in interpretacijo podatkov.
• ZAKLJUČEK obsega najpomembnejše ugotovitve in odgovore na v uvodu postavljene cilje, hipoteze ali raziskovalna vprašanja na sistematičen in strnjen način. Je sinteza končnih spoznanj, stališč in ugotovljenih pomembnih dejstev po kronološkem zaporedju celotnega pisnega dela. V njem ne navajamo novih spoznanj, dokazov, podatkov in informacij. Pišemo ga v 1. osebi ednine in v sedanjem času. Obseg: 10% celotne naloge.
• LITERATURA – zajema vso literaturo, ki jo je študent dejansko uporabljal. Najmanj deset enot, od tega vsaj ena v tujem jeziku.
• VIRI – zajemajo vse vire, ki jih je študent navajal: statistične publikacije, publikacije s področja normativne ureditve, priročnike, interna gradiva in druga gradiva, ki niso javno dostopna.
• PRILOGE - lahko vsebujejo anketni vprašalnik, fotografije, tehnične podatke, kopije uradne dokumentacije (brez osebnih podatkov) kopije različnih grafičnih prikazov, iz katerih so bili črpani podatki za pisanje naloge, niso pa sestavni deli naloge.



III. OPIS POSAMEZNIH VSEBINSKIH SKLOPOV PISNIH IZDELKOV

1. Platnica – Priloge 2, 4, 6
2. Naslovna stran – Priloge 3, 5, 7


V diplomski nalogi je med platnico in naslovno stranjo prazen beli list.

Naslovni strani sledi POVZETEK s KLJUČNIMI BESEDAMI v slovenskem in tujem jeziku (angleščina, nemščina). Obseg povzetka je naveden v vsebinskem sklopu posameznih pisnih izdelkov.

3. Kazalo

Obvezno je kazalo vsebine. Vsebinsko kazalo vključuje konkretna imena poglavij in podpoglavij z navedbo strani.

V diplomski nalogi obvezno dodamo kazalo morebitnih tabel, grafov in slik.

Številčenje poglavij in podpoglavij je z arabskimi številkami.

Kazalo naj bo oblikovano po naslednji predlogi (navajamo primer):

KAZALO

1. UVOD (vel. tiskane črke)………………………………………….………………………..1
2. TEORETIČNA IZHODIŠČA…………………………………………….………...………3
2.1 Opredelitev osnovnih pojmov (male tiskane črke)……………………………….……..5
2.1.1 Izhodišča (male tiskane ležeče črke) …………………...........................................6
3. EMPIRIČNI DEL*……………………………………….……….………................. ...…15
4. ZAKLJUČEK………………………………………………. …….……………… ……...22
5. LITERATURA…………………………………………………………................ ………24
6. VIRI………………………………………………………………………………… …….25
PRILOGA/E

* Empirični del, če ga pisni izdelek vsebuje.

Številke strani v kazalu morajo biti napisane navadno, ne ležeče in ne krepko.
Priloge niso več oštevilčeno poglavje in nimajo številke strani.

V pisnih izdelkih so glavna poglavja (1., 2., 3. itd.) označena z velikimi tiskanimi črkami krepko, podpoglavja (1.1, 1.2, 1.3 itd.) z malimi tiskanimi črkami krepko in odstavki (1.1.1, 1.1.2 itd.) z malimi tiskanimi črkami krepko ležeče. Če so v pisnih izdelkih tudi odstavki četrtega reda (1.1.1.1, 1.1.1.2 itd.), jih napišemo z malimi tiskanimi črkami ležeče in ne krepko. V kazalu jih ne navajamo.



4. Uvod

Uvod uvede bralca v preučevani problem. V uvodu označimo problem tako, da ga pojasnimo, razložimo cilje in namen naloge. Če se pisni izdelek nanaša na reševanje problema v nekem konkretnem zavodu oz.organizaciji, kratko predstavimo delovno okolje oziroma institucijo in napišemo, kaj bomo v njej raziskovali. Uvod mora biti povsem avtorski. V njem ni citatov in povzetkov.

V uvodu opredelimo vsebine, ki so navedene v vsebinskem sklopu posameznih pisnih izdelkov. Njegova vsebina je v sorazmerju z obsegom strani naloge, kar je opredeljeno v vsebinskem sklopu posameznih pisnih izdelkov. Čeprav je na začetku naloge, ga napišemo nazadnje.

Z uvodom se začne številčenje strani z arabskimi številkami in tudi številčenje poglavij.


5. Teoretični del

Pri teoretični nalogi predstavlja ta del osrednji ali glavni del naloge, zato ga ne imenujemo teoretični del, ampak poglavja in podpoglavja poimenujemo s konkretnimi naslovi.

Imena poglavij in podpoglavij sledijo določeni strukturi naloge. Navadno so za poglavja in podpoglavja značilni odnosi nadrejenosti in podrejenosti. Pogosto se začne z opredelitvijo pojmov in se nato postopoma prodira in proučuje neki problem na sintetično-analitični način.

V opombe pod črto (na koncu strani ali na koncu besedila) vključujemo dodatna pojasnila (avtorjeve komentarje), razlage ali ilustracije, ali v njih omenimo dodatno literaturo itd. Zapisane so z manjšimi črkami pod črto in številčene z zaporednimi arabskimi številkami od začetka do konca teksta. Če nakažemo na opombo na koncu stavka, naj bo številka za piko, ki zaključuje stavek. Opombe tekoče strani se morajo končati na isti strani. Črta, ki loči besedilo od opomb, naj bo vedno enako dolga in se mora začeti vedno na levem robu tipkane strani.
Avtorja ali avtorje dokumentov, od koder smo povzeli misli, navedemo med besedilom, in jih ne omenjamo v opombah pod črto.

Pri pisnih izdelkih z empiričnim delom je teoretični del uvod v preučevani problem, ki predstavlja izhodišča in ozadje raziskave problema. Vključuje lahko tudi zgodovinski pogled na problem raziskovanja in omenja rezultate raziskav, ki so problem že raziskovale. Seveda pa empirična raziskava ni ponovitev že opravljenih raziskav (čeprav je lahko tudi to, če npr. želimo opraviti raziskavo na drugačnem vzorcu ali podobno). Praviloma je vsako raziskovanje nadgradnja prejšnjih raziskav, ki problem raziskovanja osvetljujejo z različnih vidikov.

Kaj je problem raziskovanja in kako ga izbrati? Problem raziskovanja lahko poda mentor v obliki tem, med katerimi študent izbere tisto, ki ga najbolj zanima. Lahko pa problem raziskovanja izpostavi študent sam kot neko vprašanje, ki naj bi se raziskalo in privedlo do odgovorov.




6. Empirični del

Vključimo ga samo pri empiričnih nalogah. Obsega naslednje prvine:

Hipoteze ali predpostavke. To so domnevni odgovori na raziskovalna vprašanja, ki oblikujejo odnos med pojavi na tak način, da jih je mogoče empirično preveriti. Hipoteze morajo biti jasno navedene, kar pomeni, da ne dopuščajo dvoumnosti. Z njimi ugotavljamo vzročno-posledične povezave in odnose med pojavi. Nekaj definicij: hipoteza je več ali manj verjetna predpostavka, da obstaja neki pojav kot vzrok in posledica nekega drugega pojava, hipoteza je neko teoretično stališče ali zaključek, ki ima določeno stopnjo verjetnosti, hipoteza omogoča reševanje raziskovalnega problema in njegovo preverjanje v praksi. Postavimo jih takrat, ko se odločimo tudi za ustrezno statistično metodo, ki nam omogoča njihov preizkus. Preverjena hipoteza pomeni rešitev preučevanega problema in zaključek raziskovanja, lahko ima elemente znanstvenega spoznanja ali znanstvene teorije. Ker gre za teoretično-miselni korak od starega k novem spoznanju, predstavlja vodilno idejo raziskovalnega dela, zato jo je smiselno postaviti šele v magistrski nalogi.

Metode raziskovanja so sklop različnih postopkov, ki omogočajo, da opredelimo predmet proučevanja, da ga proučimo in pojasnimo ter na ta način pridemo do znanstvenih spoznanj in resnice. Pri raziskovanju, odkrivanju in sistematični obdelavi dejstev, načinih miselnih postopkov idr. se uporabljajo naslednje metode: metoda analize in sinteze, metoda abstrakcije in konkretizacije, metoda dokazovanja in izpodbijanja, metoda opisovanja, metoda kompilacije, primerjalna metoda, statistična metoda, matematična metoda, zgodovinska metoda, metoda študija primera, metoda opazovanja, metoda anketiranja, metoda intervjuvanja, Delfi metoda, idr.

Opis vzorca. Empirični del naloge temelji na osnovi obdelave podatkov, pridobljenih na vzorcu anketiranih ali intervjuvanih. Preučevani vzorec mora biti reprezentativen, da omogoča posplošeno ugotovitev v ožjem ali širšem preučevanem področju. V seminarski in diplomski nalogi se lahko nanaša na ožje strokovno okolje (posamezno zdravstveno, socialno ali drugo institucijo, oddelek, strokovno enoto, pojav v krajšem časovnem obdobju, npr. 5 let). Vzorec opišemo in navedemo osnovne podatke: spol, starost, izobrazba, delovna doba.

Prikaz rezultatov. Do rezultatov lahko pridemo s kvalitativno ali s kvantitativno obdelavo podatkov. Prikažemo jih lahko besedno ali z ilustracijami. Ilustracije v pisnih besedilih so tabele, grafi, risbe, zemljevidi, fotografije, sheme in slike. Ne smejo biti pretirano barvne (največ tri barve).

Tisto, kar ni nujno potrebno in le osvetljuje besedilo, lahko vključimo med priloge. Pri tem smo pozorni, da tabele in grafe označimo in številčimo. Ime tabele, grafa, slike ipd. označimo na vrhu, vir pa pod navedbo.

Interpretacija vključuje podrobno analizo podatkov, njihovo primerjanje in povezovanje, s čimer si ustvarimo čim bolj celovito podobo o raziskovalnem problemu. Rezultate kritično vrednotimo in vzorčno razlagamo.

Pri navajanju zbranih podatkov upoštevamo etična načela raziskovalnega dela, kar pomeni, da gre za objektivno prikazovanje podatkov. Pri interpretaciji podatkov pa gre za primerjanje dobljenih rezultatov z izhodišči, spoznanimi v teoretičnem delu naloge, za soočenje teh spoznanj, ki jim dodamo še lastne opredelitve, mnenja in stališča. Pazimo, da ne postavljamo neustreznih zaključkov, da ne posplošujemo na osnovi nereprezentativnega vzorca.

Tabele so sistematični pregled podatkov o značilnostih opazovanega pojava, ki so pridobljeni z urejanjem zbranih in obdelanih podatkov.
Vsaka tabela mora imeti zaporedno številko, jasen in jedrnat naslov, enoto mere in leto zajetja podatkov. Jasno mora biti, na katero področje se nanašajo podatki. Stolpci so lahko tudi oštevilčeni. Pod tabelo mora biti naveden vir podatkov z navedbo strani. Tabel praviloma ne delimo.

Primer tabele

Tabela 1: Pacientovi viri pridobivanja informacij o bolezni in učinkih predpisanih zdravil

zdravnik med.sestra svojci prijatelji drugi nihče
f f% f f% f f% f f% f f% f f%
Pacientovi viri pridobivanja informacij o njihovi bolezni 55 55,00 13 13,00 12 12,00 5 5,00 10 10,00 5 5,00
Pacientovi viri pridobivanja informacij o učinkih predpisanih zdravil 63 63,00 15 15,00 2 2,00 2 2,00 8 8,00 10 10,00

Primer 1:
Vir: Sedej Kodela, A. (2008): Vloga zdravstvene vzgoje pri uživanju medikamentozne terapije bolnikov s psihotično motnjo. Obzornik zdravstvene nege, št.2, 2008, str.122-123
Primer 2:
Vir: Anketni vprašalnik, 2008. (če so podatki pridobljeni z anketiranjem)

Pri razlagi posebnosti, ki jih vsebuje tabela, ne navajamo ponovno številk iz tabele, ampak se nanje le sklicujemo. Okrajšave besed morajo biti smiselne in navedene v legendi pod tabelo.

















Grafi na zelo nazoren način prikazujejo odnose in povezave med preučevanimi pojavi, dejstvi in procesi. Lahko so dvo in tridimenzionalni (stolpci, pogače, linijski grafikon, strukturni krog ali polkrog). Označen je z zaporedno številko, ki ji sledi jasen in jedrnat naslov.

Primer grafa

Graf 1: Pacientovi viri pridobivanja informacij o njihovi bolezni



Primer 1:
Vir: Anketni vprašalnik, 2008 (če so podatki pridobljeni z anketiranjem)
Primer 2:
Vir: Sedej Kodela A. (2008): Vloga zdravstvene vzgoje pri uživanju medikamentozne terapije bolnikov s psihotično motnjo. Obzornik zdravstvene nege, št.2, 2008, str.122

Graf mora biti v okvirju in levo poravnan. Pod njim je naveden vir podatkov in morebitne opombe in legende.


Shema

Shema je poenostavljen prikaz zapletenejših postopkov ali pojavov s črtami in liki (prikaz organizacije zdravstvene dejavnosti, shema organizacije negovalne službe, organigram bolnišnice, ipd.), ki zelo učinkovito nadomeščajo opisovanje. Označena je z zaporedno številko, ki ji sledi jasen in jedrnat naslov.

Primer sheme
Shema 1: Organigram Splošne bolnišnice Novo mesto



Vir: Spletna stran Splošne bolnišnice Novo mesto. Dostopno na:
http://www.sb-nm.si/INTERNET/bolnisnica/organigram, [ 3.3.2009 ]

Risba

Risba se kot ilustracija uporablja ko želimo opisati konkreten predmet, sistem (npr. prebavni trakt, rano, aparat, …ipd). Označena je z zaporedno številko, ki ji sledi jasen, kratek naslov.

Risba 1: Endometrioza in črevesne kolike




Vir: Fajdiga, M. (2006), Spletna stran Prehrana. Dostopno na:
http://www.svet-je-lep.com/prehrana/makrobiotika/slike/endometrioza_01.jpg, [ 9.3.2009]

Fotografija

Umestimo jo lahko na smiselno mesto v tekstu ali v prilogi. Mora biti jasna, ostra in kontrastna. Vsaka fotografija mora imeti zaporedno številko, naslov in vir.


Fotografija 1: Kabinet za zdravstveno nego Visoke šole za zdravstvo Novo mesto



Vir: Foto arhiv šole, 2009



Slika

Slika s pomočjo risbe in barv ustvarja iluzijo konkretnih stvari in pojavov iz narave in prostora ( v bistvu gre za umetniško sliko), zato jih redko uporabljamo. Slike morajo biti v okvirju in sredinsko poravnane. Označena je z zaporedno številko, ki ji sledi naslov in navedba avtorja.

Primer slike

Slika 1: Princip delovanja srca

Vir: Amon, T. (2009): Struktura in funkcija človeškega srca, Dostopno na: http://images.google.si/imgres?imgurl=http://www.eduanim.com/ea0/slo0/CelicaTkivoTelo3/krvsrce2.gif&imgrefurl=http://www.eduanim.com/ea0/slo0/CelicaTkivoTelo3/srce1lgws.html&usg=__A7dDGHZoo0aqMW0yPwPJ0Q-EYXM=&h=423&w=441&sz=62&hl=sl&start=47&tbnid=XT8iKrh4zpMI_M:&tbnh=122&tbnw=127&prev=/images%3Fq%3Dtelo%26gbv%3D2%26ndsp%3D20%26hl%3Dsl%26sa%3DN%26start%3D40 [ 8.3.2009 ].


Pretirano barvno pisane ilustracije niso zaželene.



7. Zaključek

Zaključek je na sistematičen, natančen in jedrnat način predstavljena sinteza bistvenih spoznanj, informacij, stališč, znanstvenih dejstev, teorije in zakonov, ki so predstavljeni v analitičnem delu pisnega izdelka. Predstavlja sintezo vseh končnih spoznanj, veljavnih dejavnikov celotnega pisnega izdelka in odgovor na osnovno idejo obravnavane teme. V njem ne navajamo novih spoznanj, novih dokazov, novih podatkov, novih informacij, novih dejstev in citatov drugih avtorjev. Ne uporabljamo istih stavkov, kot smo jih že uporabili v tekstu. Misli so izražene natančneje in jedrnateje, zato delujejo močneje in so bolj prepričljive. Posameznih odstavkov zaključka ne oštevilčimo. Najizvirnejši del zaključka so predlogi, kako bi raziskavo drugače izpeljali, kje so slabosti in pomanjkljivosti, predlogi za nadaljnje raziskovanje, predlogi za prakso, itn.



8. Literatura

Je seznam navadno pisnih dokumentov, ki smo jih uporabili pri našem delu. Literatura je oštevilčena z arabskimi številkami in urejena po abecednem seznamu priimkov avtorjev dokumentov ali stvarnih naslovov pri anonimnih monografskih dokumentih ali pri anonimnem prispevku v reviji ter pri uradnih dokumentih ali zbornikih brez navedenega urednika (urednikov). Posamezni bibliografski opisi dokumentov so zaključeni s piko.


Navajanje literature in virov v pisnih izdelkih

Pod literaturo razumemo vsa domača in tuja knjižna dela, razprave in članke iz zbornikov in strokovnih revij, ki so izšla kot javno dostopna dela. Delo, ki je uvrščeno v seznam literature, mora biti vsaj enkrat omenjeno (citirano/povzemano) v besedilu pisnega izdelka. Vsako, v besedilu navedeno delo, je napisano v seznamu literature.

Ko se poslužujemo strokovne literature različnih avtorjev je nujno, da to v nalogi tudi označimo. Če citiramo dobesedno, to označimo z navednicami, navedbo avtorja, leta in strani, če pa povzemamo s svojimi besedami, pa navedemo avtorja in letnico. Citati naj bodo čim krajši in smiselno vključeni v besedilo ter se morajo popolnoma ujemati z izvirnikom. Citatov ni mogoče krajšati, podčrtovati ali spreminjati posameznih besed, če se to posebej ne označi. Če je citat predolg, ga skrajšamo tako, da nepomembno izpustimo in manjkajoči del označimo s tremi pikami.

Primeri za citiranje in navajanje literature med tekstom:

• Če citiramo enega avtorja, pišemo (Podhostnik, 1996, str. 21) ali Prijatelj (1998, str. 1Cool.
• Če citiramo dva avtorja, pišemo (Klemenc in Požun, 2003, str. 50).
• Če citiramo tri in več avtorjev, potem pišemo (Kvas in sod., 2002, str. 11) ali
(Filej et al., 1999, str. 11).
• Če citiramo sekundarni vir, pišemo: Vuga (1973, v: Šlajmer - Japelj, 1996, str. 17).

Citiramo lahko tudi ugotovitev določenega avtorja (npr. Prijatelj), ki jo je v svojem delu povzel drugi avtor (npr. Podhostnik). Gre za citiranje po sekundarnem viru (ne po originalu). Označi se tako, da najprej navedemo avtorja citata (original), nato se zapiše »v:« in navede priimek avtorja dela (Prijatelj, 1995, v: Podhostnik, 1996, str. 21).

• Če citiramo več objavljenih del istega avtorja v istem letu, potem posamezno
delo označimo še s črkami a, b, c po navedbi letnice (Bohinc, 1990a, str. 2).
• Če avtorje povzemamo, navedemo le avtorja ali avtorje in leto izida (Blažič, 2003).
• Pri sklicevanju na določeno idejo brez citiranja se vir označi na naslednji način (glej Vlaj, 1998, str. 123).
V opombe (na koncu strani ali na koncu besedila) vključujemo dodatna pojasnila, razlage ali ilustracije, ali v njih omenimo dodatno literaturo, se komu zahvalimo za misel ali pomoč pri delu, o katerem pišemo, itd.


9. Viri

Seznam virov se uredi po abecedi priimkov avtorjev ali nazivov virov, če le-ti nimajo navedenih avtorjev. Oštevilčeni so z arabskimi številkami. Posamezni bibliografski opisi dokumentov so zaključeni s piko.
Pri citiranju iz dela, ki je bilo objavljeno na spletnih straneh navedemo avtorja in letnico objave na spletni strani. V kolikor avtor dela oziroma lastnik moralne avtorske pravice ni znan se na mestu avtorja zapiše lastnika materialne avtorske pravice (podjetje, zavod, - na pr. WHO, 2005). Če je na dokumentu zapisan datum objave potem zapišemo navedeni datum. V kolikor na dokumentu ni zapisanega datuma pa navedemo datum, ko smo dokument našli.
Pazimo na enoten način navajanja dokumentov.
Pri navedbi citata iz dela, ki je bilo objavljeno na spletnih straneh in je objavljen tudi v obliki knjige (oziroma kot del knjige, članek,…), navedemo tako, kot da bi uporabili delo v izvorni (knjižni) obliki.

Primeri za:

• knjigo:
Hajdinjak, G., Meglič, R. (2006). Sodobna zdravstvena nega. Univerza v Ljubljani, Visoka šola za zdravstvo. Ljubljana.

• prispevek iz zbornika:

Pajnkihar, M (1999): Teorije in konceptualni modeli v razvoju prakse zdravstvene nege. Evropska skupnost in management. 18. posvetovanje organizatorjev dela, Portorož, 31. marec - 2. april 1999. Kranj: Moderna organizacija, str.825-829.

• članek iz revije:

Bohinc, M., Gradišar, M. (2005). Smeri razvoja organizacije zdravstvene nege. Sinergija metodologij. Kranj: Moderna organizacija, 2005. str. 1373-1378.

• navajanje uradnih dokumentov:

Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) (1992). Uradni list Republike Slovenije, št. 9/1992

• anonimne monografske dokumente:

Enciklopedija Slovenije. (1988). Zv. 2. Ljubljana: Mladinska knjiga.

• članek iz spletnih strani:

Avtor (prispevka). Naslov (prispevka). Naslov periodike [Vrsta medija]. Izdaja. Številka. Datum zadnjega popravljanja. [Datum citiranja (obvezno za online dokumente).] Lokacija znotraj dokumenta na gostitelju. Dostopnost (obvezno za dokumente online). Standardna številka.

Kot vrsto medija navajamo: spletna stran, online (če je dostopno drugače kot na spletni strani), CD-ROM, disketa, elektronska pošta ipd. Vrsto medija pišemo z veliko začetnico.

Primeri:
Zore, A., Strojan, N., Djekić, B. Primerjava učinka umivanja in razkuževanja rok. Dostopno na: http://www.obzornikzdravstvenenege.si/Vsebina.aspx?letnik=42&stevilka=4
[citirano 2.3.2009 ob 17.30 uri].

The Americas: Drugs shock. The economist [Online podatkovna zbirka]. London: The economist, 354, 4. Marec 2000. Dostopno na: http://proquest.umi.com/pqdweb. [Citirano 9. marca 2000.]
• za citiranje zgoščenk (v tem primeru tudi anonimno delo):
ICNP version 1.0: International classification for nursing practice [CD-ROM]. Geneva: International Council of Nurses; 2005.


10. Priloge

Priloge niso oštevilčeno poglavje. Stran, na kateri napišemo seznam prilog ni oštevilčena. Tudi v kazalu jih ne številčimo.

Med priloge sodi vse, kar ni nujno potrebno za razumevanje besedila in bi besedilo le bremenilo. Priloge lahko vključujejo primer instrumentov za zbiranje podatkov (npr. anketni vprašalnik, lestvice stališč itn.), različna slikovna gradiva, fotografije, dopise, tabele, grafe in drugo gradivo.
Priloge morajo biti označene z zaporednimi številkami in naslovom. Navadno vključujejo tudi oznake poglavja besedila, kjer jih omenjamo ali opisujemo. Vsaka priloga se začne na novi strani. V besedilu pa se sklicujemo na priloge, npr.: Gl. pril. 6 ali Priloga 6.


IV. TEHNIČNI VIDIK PISNIH IZDELKOV

• Pisni izdelki se oddajajo natipkani ali tiskani. Seminarske naloge, projektne naloge, aplikativno raziskovalne naloge morajo biti vezane v spiralo ali spete v plastični mapi. Diplomska naloga je vezana v trdo platnico (rdeče barve z napisom v srebrni barvi).
• Obseg pisnih izdelkov je naveden v tabeli Obseg pisnih izdelkov glede na število kreditnih točk in deleža pri skupni oceni pri posameznem predmetu.
• Robovi strani: levi rob je (zaradi vezave) 3 cm, desni rob 2 cm, zgornji rob 2,5 cm, spodnji rob 2,5 cm.
• Številčenje strani: spodaj, v sredini.
• Pisava: Arial ali Tahoma, velikost pisave 11, Times New Roman, velikost pisave 12.
• Razmik med vrsticami 1
• Uvod je prva oštevilčena stran, literatura / viri pa zadnja.
• Priloge, ki so dodane za viri, naj bodo oštevilčene in poimenovane:
Priloga 1: Anketni vprašalnik
Priloga 2: Obrazec
• Novih poglavij ne pišemo na novo stran (tekst naj teče od uvoda do vključno zaključka brez nepotrebnih pol praznih strani).
• Fotokopiranje obvezno obojestransko od uvoda do vključno zaključka. Povzetek v slovenskem in angleškem jeziku, kazalo, literatura, viri in priloge so fotokopirani enostransko.
• Poravnava teksta je obojestranska.
• Pisni izdelek mora biti lektoriran.*
• Za vzorec ne uporabljamo drugih pisnih izdelkov študentov.

*Priporočamo, da diplomsko nalogo lektorira strokovno usposobljena oseba, sicer bo to pred zagovorom zahtevala komisija za zagovor. Če komisija za zagovor diplomske naloge ugotovi, da le-ta ni bila ustrezno lektorirana, pozove kandidata, da ji pred zagovorom predloži lektorirano nalogo. Seminarske naloge ni potrebno lektorirati.



Navodila za pisanje pisnih izdelkov na dodiplomskih programih so bila sprejeta na seji senata dne 24. junija 2009.

Dekan
Visoke šole za zdravstvo Novo mesto
Prof. dr. Božo Kralj, dr. med.




Opomba:
Zgoraj predstavljena Navodila so povzeta po ''Navodila za pisanje pisnih izdelkov na dodiplomskih in podiplomskih programih'' na VSUP Novo mesto, avtorici sta mag. Ana Blažič in dr. Jasmina Starc. Preoblikovanje ( prilagoditev vsebine, organigram, primer tabele, grafa, skice, fotografije, literature, 1. strani pisnih izdelkov ) je za Visoko šolo za zdravstvo Novo mesto pripravila mag. Ana Podhostnik.
PRILOGE


Priloga 1: Tabela Obseg pisnih izdelkov glede na število kreditnih točk in deleža pri skupni
oceni pri posameznem predmetu
Priloga 2: Platnica
Priloga 3: Naslovna stran
Priloga 4: Primer platnice za diplomsko nalogo
Priloga 5: Primer naslovne strani za diplomsko nalogo

P 1


Obseg pisnih izdelkov glede na število kreditnih točk in deleža pri skupni oceni pri posameznem predmetu


Zap. št. Št. KT pri predmetu Delež pisnega izdelka pri oceni predmeta Delež KT pisnega izdelka IŠDŠ v urah Število strani pisnega izdelka
1. 5 40% 2 50 8
2. 6 40% 2,4 60 10
3. 7 40% 2,8 70 12
4. 8 40% 3,2 80 14

5. 5 30% 1,5 38 6
6. 6 30% 1,8 45 8
7. 7 30% 2,1 53 9
8. 8 30% 2,4 60 10

9. 5 20% 1,0 25 4
10. 6 20% 1,2 30 5
11. 7 20% 1,4 35 6
12. 8 20% 1,6 40 7




15.
6
(DIPLOMSKA NALOGA)

100%

6

180

32-46


Obrazložitev:
V skladu s študijskim programom, ki je sestavljen v skladu z bolonjskimi smernicami, so predvideni naslednji pisni izdelki: seminarska in diplomska naloga.
Osnova za izračun so opredeljeni deleži ocene (20%, 30%, 40% in 100%) pisnih izdelkov pri posameznih predmetih v učnih načrtih. Za posamezno kreditno točko je predvidenih 25-30 ur individualnega študijskega dela študenta. Izhodišče za izračun obsega strani pisnih izdelkov je 6 delovnih ur za 1 stran pisnega izdelka z enojnim razmikom med vrsticami.

P 2



VISOKA ŠOLA ZA ZDRAVSTVO
NOVO MESTO
Arial, Times New Roman ali Tahoma, 18 točk


(sredinska poravnava, brez presledkov med vrsticami)








VRSTA PISNEGA IZDELKA (12 cm od gornjega roba)
Arial, Times New Roman ali Tahoma, 24 točk
(sredinska poravnava)



















IME IN PRIIMEK
Arial, Times New Roman ali Tahoma, 18 točk
(3 cm od spodnjega roba, desna poravnava)



P 3



VISOKA ŠOLA ZA ZDRAVSTVO
NOVO MESTO
Arial, Times New Roman ali Tahoma, 18 točk


(sredinska poravnava, brez presledkov med vrsticami)





VRSTA PISNEGA IZDELKA (10 cm od gornjega roba)
Arial, Times New Roman ali Tahoma, 20 točk

NASLOV PISNEGA IZDELKA
Arial, Times New Roman ali Tahoma, 24 točk, krepko
Mentor/ica: Ime in priimek
Arial, Times New Roman ali Tahoma, 20 točk
(sredinska poravnava, s presledki 20 točk med vrsticami)












Novo mesto, mesec leto Ime in priimek
Arial, Times New Roman ali Tahoma, 18 točk
(3 cm od spodnjega roba)




P 4
VISOKA ŠOLA ZA ZDRAVSTVO
NOVO MESTO














DIPLOMSKA NALOGA
















IME IN PRIIMEK

P 5
VISOKA ŠOLA ZA ZDRAVSTVO
NOVO MESTO











DIPLOMSKA NALOGA

NASLOV DIPLOMSKE NALOGE, SKLADEN Z NASLOVOM V DN1

Mentor/ica: dr./mag. Ime in priimek












Novo mesto, mesec oddaje 2008 Ime in priimek
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
Pokaži sporočila:   
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Pomoč pri diplomi,diplomski nalogi,magistrski,besedilu Seznam forumov -> Pomoč pri tehničnem urejanju besedila Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Stran 1 od 1

 
Pojdi na:  
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu


MojForum.si - brezplačno gostovanje forumov. Powered by phpBB 2.