| 
			 
				|  | Pomoč pri diplomi,diplomski nalogi,magistrski,besedilu Pomoč pri diplomi,diplomski nalogi,pomoč pri magistrski nalogi,pomoč pri pisanju diplome,pomoč pri pisanju diplomske naloge, Kontakt: info@mojstudij.com Kontakt: info@mojstudij.com Kontakt: info@mojstudij.com
 
 |  
 
 
 
 
	
		| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |  
		| Avtor | Sporočilo |   
		| ninanana123 Administrator foruma
 
 
 Pridružen/-a: 30.08. 2010, 11:53
 Prispevkov: 559
 
 
 | 
			
				|  Objavljeno: 13 Okt 2011 07:41    Naslov sporočila: SPLOŠNA PRAVILA, URADNI POSTOPKI IN NAVODILA ZA PODIPLOMSKI |   |   
				| 
 |  
				| 1 SPLOŠNA PRAVILA, URADNI POSTOPKI IN NAVODILA ZA PODIPLOMSKI
 ŠTUDIJSKI PROGRAM ZNANOSTI O OKOLJU FAKULTETE ZA
 PODIPLOMSKI ŠTUDIJ
 1. Vrsta programa
 Podiplomski študijski program Znanosti o okolju omogoča magistrski študij ali enovit
 doktorski študij. Program je usmerjen interdisciplinarno in pokriva vsa pomembnejša
 področja znanosti o okolju. Študenti so vključeni v intenzivno delo na področju
 aplikativnih in temeljnih raziskav. S tem pridobijo številna in bogata interdisciplinarna
 znanja. Ker obstajajo potrebe po takšnem študiju tudi izven Slovenije, je študij zasnovan
 mednarodno, tako glede študentov, kot tudi predavateljev. To mu daje dodatno
 primerljivost in usklajenost s podobnimi programi v svetu. Predavanja in izpiti potekajo v
 angleškem jeziku. Magistrski študij traja dve leti in pol, doktorski pa predvidoma štiri
 leta. Študij je zasnovan na kreditnem sistemu in omogoča izmenljivost predmetov
 oziroma kreditov s sorodnimi študiji doma in v svetu. Študenti imajo možnost za
 raziskovalno delo na domačih in tujih znanstveno raziskovalnih institucijah. Študent po
 uspešno zaključenem študiju prejme znanstveni naslov magister znanosti oziroma doktor
 znanosti.
 2. Pogoji za vpis
 Kandidati morajo ob vpisu na podiplomski študij predložiti dokazila o zaključeni
 univerzitetni izobrazbi s področja naravoslovnih ved, tehnike, biotehnike ali medicine in
 imeti ustrezno predznanje angleškega jezika. Vpišejo se lahko tudi kandidati, ki so
 uspešno zakljčili Visoko šolo zdravstvo, smer sanitarno inženirstvo.
 3. Trajanje in oblike študija
 a) Trajanje
 Magistrski študij traja do dve leti in pol, doktorski pa predvidoma štiri leta.
 Splošni časovni okviri dovoljenega trajanja študija so:
 - tri leta od prvega akademskega leta za študij magisterija,
 - pet let in pol od vpisa študija na doktorskem programu.
 Če je od vpisa na doktorski program minilo več kot pet let in pol, oziroma od vpisa na
 magistrski študijski program več kot tri leta, mora kandidat najprej podati prošnjo za
 odobritev nadaljevanja študija. Prošnjo obravnavata Znanstveni svet in direktor
 študijskega programa in preverita ali so vsebine, ki jih je študent do takrat opravil in
 zanje prejel kreditne točke ECTS, še relevantne. V primeru, ko te vsebine niso več
 skladne z aktualnim študijskim programom, se študentu določi dodatne obveznosti v
 ustreznem obsegu kreditnih točk ECTS, ki jih mora opraviti pred zaključkom študija
 V primeru, da je od vpisa v prvo študijsko leto na magisteriju oz. doktorskem študiju
 preteklo že deset let, študenti nimajo več nobene možnosti nadaljevanja in zaključka
 študija.
 Izjeme pri zgoraj navedenih omejitvah lahko potrdi samo senat Univerze v Novi Gorici.
 2
 Navedena pravila veljajo za vse študente, ki so se vpisali na podiplomski študij v
 akademskem letu 2001/2002 in kasneje. Za vse ostale, ki so se vpisali na podiplomski
 študijski program pred letom 2001, so omenjeni časovni okviri le informativni.
 b) Načini izvajanja programa
 Izvajanje programa se prilagaja predmetniku, posebnostim posameznega predmeta,
 predavatelju in številu slušateljev.
 i) intenzivna predavanja
 Intenzivna predavanja potekajo predvsem takrat, ko predavajo gostujoči profesorji.
 Vsebina predmeta je podana v obliki strnjenega bloka predavanj, seminarjev in vaj,
 kateremu sledi tudi končno preverjanje znanja. Ta oblika predavanj je delovno zelo
 intenzivna. Študenti imajo možnost tesnega sodelovanja s profesorjem. Slušatelji del
 svojih študijskih obveznosti opravijo tudi v skupinah s čemer pridobijo občutek
 vzajemnega sodelovanja.
 ii) tedenska predavanja
 Predavanja domačih profesorjev večinoma potekajo v obliki tedenskih predavanj.
 Delovno so nekoliko manj intenzivna, zato študentom omogočajo bolj poglobljeno delo
 na področju priprave seminarskih nalog ali reševanja nalog iz vaj.
 iii) študij na daljavo
 V primeru popolne računalniške podpore vsebin predavanj določenega predmeta, je
 njihovo spremljanje mogoče tudi v obliki študija na daljavo. Študij lahko poteka na
 individualnem ali skupinskem nivoju, saj se lahko slušatelji pri obravnavi študijskih
 vsebin povežejo v elektronske študijske skupine. Komuniciranje s profesorjem poteka
 preko elektronske pošte oz. medmrežja.
 v) individualni študij
 Individualni študij poteka predvsem pri predmetih specialističnih vsebin, ki jih v
 študijskem programu še ni oz. jih zaradi majhnega zanimanja študentov verjetno tudi ne
 bo. Slušatelj se o poteku študija dogovarja osebno s predavateljem izbranega predmeta.
 v) seminarji
 Študenti morajo pri posameznih predmetih pokazati individualne sposobnosti podajanja
 že obstoječega znanja, kakor tudi predstavitev svojih raziskovanih dosežkov ostalim
 študentom oz. strokovni javnosti. To poteka v obliki obveznih seminarjev.
 4. Predmetnik
 Predmetnik sestavljajo obvezni, splošni izbirni in usmerjeni predmeti ter izbrana poglavja
 iz znanosti o okolju.
 3
 Kandidati morajo na magistrskem študiju vpisati najmanj 60 kreditnih točk predavanj in
 vaj, kandidati doktorskega študija pa najmanj 90 kreditnih točk predavanj in vaj po
 sistemu ECTS (European Credit Transfer System).
 Študent lahko opravlja do 40% predmetnika na sorodnih podiplomskih programih drugih
 visokošolskih ustanov, ki imajo primerljiv kreditni sistem študija, tako doma kot v tujini.
 a) Obvezni predmeti
 Slušatelji so obvezani poslušati predpisane obvezne predmete, ki jim omogočajo
 poglobitev znanja iz temeljnih znanstvenih disciplin. V primeru nizkega števila
 slušateljev, so predavanja obveznih predmetov lahko le vsako drugo leto.
 b) Splošni in usmerjeni izbirni predmeti
 Študenti imajo možnost izbire določenega števila predmetov iz ustreznega sklopa
 splošnih in usmerjenih izbirnih predmetov. Ti so oblikovani in razvrščeni na način, ki
 omogoča ustrezno nadgradnjo znanja, ki ga pridobijo pri obveznih predmetih.
 c) Izbirna poglavja
 V predhodnem dogovoru z mentorjem in določenimi nosilci predmetov je možno v
 okviru enega predmeta poslušati tudi izbrana poglavja iz drugih predmetov. Pri tem je
 potrebno med predavatelji doseči dogovor o obliki končnega preverjanja znanja.
 d) Izbira predmetov pri vpisu
 Ob vpisu v program Znanosti o okolju, mora študent vpisati predmete in število keditnih
 točk, ki jih potrebuje za dokončanje magisterija ali doktorata. Vsako spremembo pri izbiri
 ali opravljanju predmetov mora odobriti Znanstveni svet podiplomskega študijskega
 programa Znanosti o okolju. Študent mora za spremembo predmetov oddati vlogo v
 tajništvo Fakultete za znanosti o okolju pred začetkom izvajanja predavanj. S spremembo
 se mora strinjati tudi mentor, ki to potrdi s podpisom na prošnji.
 5. Mentorstvo
 Študenti morajo pred vpisom v drugi letnik podiplomskega študija izbrati svojega
 mentorja, ki ga lahko izbirajo le med predavatelji Fakultete za podiplomski študij. Za
 vpis v vsak naslednji letnik mora mentor študentu podpisati seznam predmetov, ki jih želi
 študent poslušati v naslednjem študijskem letu. Za izbrane predmete je odgovoren
 mentor.
 6. Komisije
 a) Študijska komisija
 Študijska komisija obravnava tekočo problematiko s katero se soočajo študenti pri
 izvajanju študijskega programa.
 b) Komisija za oceno in zagovor magistrskega dela in doktorskih disertacij
 Na osnovi vložene prošnje za odobritev teme magistrske naloge ali doktorske disertacij,
 Znanstveni svet podiplomskega študijskega programa Znanosti o okolju imenuje
 4
 tričlansko komisijo. Člani komisije morajo imeti najmanj naziv docenta. Mentorji kot
 člani komisije nimajo pravice glasovanja. Sestava komisije naj bi bila sledeča:
 - en član iz fakultete za podiplomski študij,
 - en član iz druge slovenske visokošolske ustanove,
 - en član iz univerze v tujini,
 - mentor (brez možnosti glasovanja).
 Naloga komisije magistrskega dela:
 - oceniti magistrsko delo in zagovor dela,
 - oddati pisno poročilo Znanstvenemu svetu podiplomskega študijskega programa
 Znanosti o okolju.
 Naloga komisije doktorske disertacije:
 - oceniti nastop kandidata na izpitih in njegove zmožnosti opravljanja kvalitetnega
 raziskovalnega dela,
 - oceniti raziskovalni seminar in preučiti primernost teme disertacije,
 - oceniti doktorsko disertacijo in njen zagovor,
 - oddati pisno poročilo Znanstvenemu svetu podiplomskega študijskega programa
 Znanosti o okolju.
 Poročilo ocene magistrskega dela ali doktorske disertacije naj bi bilo napisano v roku
 enega mesec od oddaje delovne verzije magistrskega dela ali doktorata. Poročilo ocene
 raziskovalnega seminarja in zagovora magistrskega ali doktorskega dela naj bi bilo
 napisano v enem tednu po opravljenem seminarju ali zagovoru.
 7. Kreditni sistem študija
 Program Znanosti o okolju je ovrednoten s kreditnimi točkami po evropskem sistemu
 ECTS (European Credit Transfer System), kar daje študiju dodatno mednarodno
 primerljivost in usklajenost s podobnimi programi v svetu. Študentom je s tem
 omogočeno vključevanje v raziskovalno delo in študijske programe kreditnega sistema
 študija v Sloveniji in tujini. Študijski program je zasnovan na potrebnem številu kreditnih
 točk, t.j. na predpisanem številu ur predavanj in vaj, iz katerih morajo študentje opraviti
 izpite, da lahko uspešno zaključijo študij.
 a) Vloga za opravljanje izpitov na drugih ustanovah
 Študenti, ki bi si v okviru študijskih obveznosti radi izbrali določene predmete na drugih
 visokošolskih ustanovah, morajo na Znanstveni svet podiplomskega študijskega
 programa Znanosti o okolju vložiti ustrezno prošnjo. V njej morajo zaprositi za
 odobritev vključitve izbranih predmetov določene druge ustanove v njihov predmetnik in
 za opravljanje izpitov iz izbranih predmetov na izbrani ustanovi.
 Študent lahko opravlja do 40% predmetnika na sorodnih podiplomskih programih drugih
 visokošolskih ustanov, ki imajo primerljiv kreditni sistem študija, tako doma kot v tujini.
 5
 b) Vloga za priznavanje kreditov
 V primeru prestopa v program podiplomskega študija okolja Znanosti o okolju iz
 podobnih podiplomskih programov drugih izobraževalnih ustanov, je potrebno za že
 opravljene izpite na drugih ustanovah pridobiti ustrezno soglasje o priznavanju kreditnih
 točk tudi s strani Znanstvenega sveta podiplomskega študijskega programa Znanosti o
 okolju.Vloga mora biti naslovljena na Znanstveni svet.
 8. Pogoji za napredovanje in zaključek študija
 a) Napredovanje v višji letnik
 Na koncu akademskega leta morajo vsi študenti poslati v podpis mentorju redno letno
 študijsko poročilo, ter ga predložiti imenovani komisiji, ki oceni njihov razvoj.
 Če študent ne kaže zadostnega raziskovalnega napredka, komisija predlaga prehod
 študenta iz doktorskega na magistrski študij ali pa ga umakne iz študijskega programa.
 Končno odločitev glede predloga komisije poda Znanstveni svet podiplomskega
 študijskega programa Znanosti o okolju.
 b) Pogoji za magistrski študij
 Kandidati za magistrski študij morajo vpisati najmanj 60 kreditnih točk predavanj in vaj.
 Za vpis v drugi letnik mora študent zagotoviti 75% prisotnost na seminarju Sodobne
 smeri v znanosti o okolju, opraviti študijske obveznosti v višini najmanj 9 kreditnih točk
 ter opraviti raziskovalno delo v višini najmanj 20 kreditnih točk.
 V drugem letniku je potrebno opraviti seminar v višini 6 kreditnih točk, zagotoviti 75%
 prisotnost na seminarjih in opraviti vse preostale študijske obveznosti.
 Pred zagovorom magistrskega dela mora imeti študent najmanj en strokovni ali
 znanstveni članek, ki je sprejet v objavo v tehnični ali znanstveni publikaciji doma ali v
 tujini.
 i) vloga za odobritev teme magistrskega dela
 Pred zaključkom četrtega semestra študija morajo študenti magistrskega študija vložiti na
 Znanstveni svet prošnjo za potrditev teme magistrskega dela. Ob tem Znanstveni svet
 imenuje komisijo za oceno naloge in zagovor magistrskega dela.
 ii) oddaja magistrskega dela
 Študenti morajo svojo magistrsko delo oddati v tajništvo Fakultete za znanosti o okolju v
 treh vezanih izvodih (spirala), ki ga tajništvo pošlje imenovani komisiji za oceno
 magistrskega dela. Poročilo ocene magistrskega dela naj bi bilo napisano v roku enega
 meseca od oddaje delovne verzije magistrskega dela.
 iii) vloga za zagovor
 Na osnovi sklepa Znanstvenega sveta o pozitivni oceni magistrskega dela in na osnovi
 dokazil o zaključku vseh študijskih obveznosti magistranda, lahko le-ta vloži na
 6
 Znanstveni svet vlogo za zagovor magistrskega dela. Senat Univeze mu na osnovi
 pozitivno obravnave vloge določi datum zagovora.
 c) Pogoji za doktorski študij
 Kandidati za doktorski študij morajo vpisati najmanj 90 kreditnih točk predavanj in vaj.
 Za vpis v drugi letnik mora študent zagotoviti 75% prisotnost na seminarju Sodobne
 smeri v znanosti o okolju in opraviti študijske obveznosti v višini najmanj 9 kreditnih
 točk ter opraviti raziskovalno delo v višini najmanj 40 kreditnih točk.
 Za vpis v tretji letnik mora imeti uspešno opravljen seminar Sodobne smeri v znanosti o
 okolju II in 75% prisotnost na seminarju Sodobne smeri v znanosti o okolju, v 2. letniku
 opravljene študijske obveznosti v višini najmanj 9 kreditnih točk ter opravljeno
 raziskovalno delo v višini najmanj 40 kreditnih točk.
 Prehod v četrti letnik je mogoč po uspešno opravljeni predstavitvi dosedanjega
 raziskovalnega dela in teme doktorskega dela, ki se izvede v petem semestru študija ter
 zagotovljeni 75% prisotnosti na seminarju Sodobne smeri v znanosti o okolju.
 Pred zagovorom doktorata morajo imeti doktorandi opravljene vse izpitne obveznosti,
 vključno z opravljenim seminarjem v skupni višini 90 kreditnih točk ter uspešno
 opravljeno individualno raziskovalno delo v višini 150 kreditnih točk.
 Dokotranti morajo ob vlogi prošnje za odobritev teme doktorske disertacije imeti najmanj
 en znanstven članek, ki je sprejet v objavo v mednarodni znanstveni reviji vključeni v
 baze SCI.
 Pred zagovorom doktorata morajo imeti objavljen najmanj en znanstveni članek (skladno
 z gornjim odstavkom) in enega sprejetega v objavo v mednarodni znanstveni reviji
 vključeni v baze SCI.
 i) vloga za odobritev teme doktorske disertacije
 V enem mesecu od pričetka študija v petem semestru mora študent doktorskega študija
 vložiti na Znanstveni svet prošnjo za potrditev teme doktorske disertacije. Znanstveni
 svet presodi primernost teme in kandidata za doktorski študij. Zato mora kandidat
 predložiti ustrezno dokazilo o višini povprečne ocene, ki mora znašati nad 8. Znanstveni
 svet mora na osnovi predloženih dokazil izdati privolilno mnenje o nadaljevanju
 doktorskega študija. V primeru povprečne ocene 8 ali manj lahko študent nadaljuje z
 doktorskim študijem le s posebnim dovoljenem Znanstvenega sveta. Ob tem Znanstveni
 svet imenuje komisijo za oceno naloge in zagovor doktorskega dela in določi datum
 predstavitve teme doktorskega dela.
 ii) vloga za predstavitev teme doktorske disertacije
 7
 Po odobritvi teme doktorske disertacije vložijo doktoranti na Znanstveni svet vlogo za
 predstavitev teme doktorske disertacije. Predstavitev ocenjuje imenovana komisija za
 oceno dela in zagovor doktorskega dela.
 ii) oddaja doktorske disertacije
 Študenti morajo svojo doktorsko disertacijo oddati v tajništvo Fakultete za znanosti o
 okolju, v treh vezanih izvodih (spirala). Tajništvo pošlje disertacijo imenovani komisiji
 za oceno doktorskega dela. Poročilo ocene doktorske disertacije naj bi bilo napisano v
 roku enega mesec od oddaje delovne verzije disertacije.
 iii) vloga za zagovor doktorske disertacije
 Na osnovi sklepa Znanstvenega sveta o pozitivni oceni doktorske naloge in na osnovi
 dokazil o zaključku vseh študijskih obveznosti doktoranta, lahko le-ta vloži na
 Znanstveni svet vlogo za zagovor doktorskega dela. Senat Univerze mu na osnovi
 pozitivne obravnave vloge določi datum zagovora.
 9) Znanstveni naslov in listine
 Študent podiplomskega študija po uspešno zaključenem študiju prejme znanstveni naslov
 "magister znanosti" oziroma "doktor znanosti" in pripadajoče listine – diplome
 |  |   
		| Nazaj na vrh |  |   
		|  |   
		|  |  
   
	| 
 
 | Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
 Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
 Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
 Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
 
 |  |