Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

ninanana · Pridružen/-a: 25.07. 2012, 09:05 Prispevkov: 33

NAVODILA ZA PRIPRAVO IN ZAGOVOR
DIPLOMSKE NALOGE
Ljubljana, januar 2010
Zavod IRC, Višja strokovna šola
Litostrojska cesta 40 tel: 01/548-37-60, 61, 62
1000 Ljubljana e-pošta: info@zavod-irc.si
KAZALO
1. PRIJAVA NASLOVA IN TEME DIPLOMSKE NALOGE - dispozicija ....................... 1
2. STRUKTURA DIPLOMSKE NALOGE IN RAZVRSTITEV STRANI ........................ 3
3. JEZIKOVNI SLOG PISANJA DIPLOMSKE NALOGE ............................................. 6
4. TEHNIČNA NAVODILA ZA OBLIKOVANJE DIPLOMSKE NALOGE ...................... 7
4.1. Obseg in oblikovanje diplomske naloge ............................................................ 7
4.2. Številčenje strani ............................................................................................... 8
5. NAVAJANJE VIROV V BESEDILU - citiranje .......................................................... 9
5.1. Direktno prepisovanje - citiranje ....................................................................... 9
5.2. Pri splošnem sklicevanju ................................................................................. 10
6. SEZNAM UPORABLJENIH VIROV ....................................................................... 11
6.1. Knjige .............................................................................................................. 11
6.2. Poročila podjetij.............................................................................................. 11
6.3. Diplomska dela ............................................................................................... 11
6.4. Konference ..................................................................................................... 12
6.5. Enciklopedije, slovarji in podobne publikacije ................................................. 12
6.6. Članki v revijah................................................................................................ 12
6.7. Elektronske publikacije ................................................................................... 12
6.8. Za elektronska gradiva, ki so na CD-ju ........................................................... 12
6.9. E-baze podatkov ............................................................................................. 13
6.10. Elektronski časopisi ...................................................................................... 13
7. PRIJAVA NA ZAGOVOR DIPLOMSKE NALOGE ................................................. 14
8. ZAGOVOR DIPLOMSKE NALOGE ....................................................................... 15
8.1. Protokol zagovora diplomske naloge .............................................................. 15
8.2. Ocenjevanje diplomskega izpita...................................................................... 15
8.3. Nasveti študentu pri zagovoru naloge ............................................................. 16
1
1. PRIJAVA NASLOVA IN TEME DIPLOMSKE NALOGE - dispozicija
Študent ali študentka (v nadaljevanju študent) običajno začne z izdelavo diplomske
naloge v sredini drugega letnika. Priporočljivo je, da študentje drugega letnika oddajo
obrazec za prijavo naslova in teme diplomske naloge pred prvomajskimi počitnicami.
Naslov in temo diplomske naloge prijavite z obrazcem ''Predlog naslova in teme
diplomske naloge'', ki ga dobite na spletnem portalu.
Naslov diplomske naloge lahko:
- študent predlaga sam (s sodelovanjem mentorja v podjetju) ali
- pa ga izbere iz razpisanih naslovov, ki so jih predlagali mentorji v šoli. Tudi v
tem primeru se mora študent posvetovati z mentorjem v podjetju. Razpisani
naslovi diplomskih nalog so objavljeni na spletnem portalu.
Pri odločitvi, kakšno temo izbrati, velja načelo, da študent izdela uporabno nalogo, z
aktualnimi problemi iz prakse. Tema diplomske naloge se mora vsebinsko nanašati
na strokovne vsebine višješolskega programa v katerega je študent vpisan. Naloga
mora imeti prispevek k temi, ki jo študent obravnava, bodisi v obliki ankete,
vprašalnika, raziskave, primerjave ali predlogov, ki morajo biti ustrezno
argumentirani. Tema ne sme biti preširoka, ker se zgodi, da želi študent nekritično
uvrstiti v nalogo vse kar je o temi izvedel. Bolje je, da je tema ožja in natančno
izdelana.
Ravno tako mora biti študent pozoren, da teme ni obdelal že kašen študent pred
njim. Seznam vseh naslovov diplomskih nalog na Zavodu IRC je objavljen na spletni
strani šole: http://www.zavod-irc.si/sl/pomembno/Diplomske_naloge_/
Deli obrazca Predlog naslova in teme diplomske naloge so:
1. Ime in priimek študenta
2. Vpisna številka
3. Višješolski izobraževalni program
4. Ime in naslov podjetja
5. Mentor v podjetju
6. Predlagani mentor v šoli (če je naslov razpisan, navedite mentorja, ki je temo
razpisal)
7. Predlog naslova diplomske naloge (označite ali ste naslov sami izbrali ali je
razpisan)
8. Iz katerega predmetnega področja je tema diplomske naloge
9. Namen in cilj naloge (zakaj želite obravnavati izbrano temo in kaj želite z njo
doseči. Potrebno opredeliti raziskovalni problem.)
10. Predvideno kazalo – struktura naloge (iz strukture mora biti jasno viden
prispevek študenta k izbrani temi)
11. Predvidena literatura (najmanj 5 navedb)
Obrazec Predlog naslova in teme diplomske naloge študent pošlje v elektronski obliki
na info@zavod-irc.si ter v pisni obliki, podpisano, na sedež šole.
Dispozicije obravnava študijska komisija enkrat mesečno.

ninanana · Pridružen/-a: 25.07. 2012, 09:05 Prispevkov: 33

V primeru, da si študent sam izbere naslov in temo, študijska komisija presodi o
predlagani temi in naslovu diplomske naloge ter jo potrdi, zavrne ali predlaga
dopolnitve oz. spremembe. Študijska komisija ravno tako potrdi izbor mentorja v šoli
ali predlaga novega.
V kolikor študent izbere temo iz razpisanih naslovov bo študijska komisija pregledala
obrazložitev izbrane teme, kazalo in predvideno literaturo.
O sklepu komisije je študent pisno obveščen.
Ko študent dobi odgovor študijske komisije, se poveže z mentorjem na šoli preko
elektronske pošte. Naslov elektronske pošte mentorja je naveden v sklepu študijske
komisije.
Od potrditve dispozicije dalje, svetujemo, da študentje samostojno sodelujejo z
mentorjem.
Če želi študent spremeniti naslov odobrene dispozicije diplomske naloge ali
zamenjati mentorja mora za spremembo pisno zaprositi študijsko komisijo.
3
2. STRUKTURA DIPLOMSKE NALOGE IN RAZVRSTITEV STRANI
Razvrstitev strani v diplomski nalogi:
Platnice
Naslovna stran
Naslov diplomske naloge
List z zahvalo (neobvezno)
Povzetek in ključne besede v slovenskem in angleškem jeziku
Kazalo
Pregled uporabljenih simbolov in označb
Vsebina diplomske naloge
Literatura
Priloge
Izjava o avtorstvu
PLATNICE
Platnice diplomske naloge bo oblikoval in izdelal knjigovez in so enake Vaši naslovni
strani. Barva platnic je za vsak program drugačna.
NASLOVNA STRAN
Primer 1:
font velikosti 20
font velikosti 24
font velikosti 14
NASLOV DIPLOMSKE NALOGE
Naslov diplomske naloge mora odsevati njeno vsebino. Vsebinsko ne sme biti
preširok in niti preozek. Naslov mora biti čim bolj kratek, razumljiv in aktualen.
Naslov diplomske naloge in drugi podatki so prikazani v primeru 2.
ZAVOD IRC
VIŠJA STROKOVNA ŠOLA
DIPLOMSKA NALOGA
Janez Oblak
4
Primer 2:
Font:
font velikosti18
font velikosti 14
font velikosti 20
font velikosti 12
STRAN Z ZAHVALO
Ta stran vsebuje zahvalo mentorju, somentorju, podjetju in posameznikom, ki so
kakorkoli pomagali pri nastajanju naloge. Stran ni obvezna.
POVZETEK IN KLJUČNE BESEBE V SLOVENSKEM IN ANGLEŠKEM JEZIKU
Povzetek in ključne besede v slovenskem in angleškem jeziku naj bodo na eni strani.
Povzetek naj vsebuje podatke o vsebini in namenu naloge, cilju naloge, o uporabljeni
metodologiji, o doseženih rezultatih in bistvenih sklepih.
KAZALO
Kazalo pove, na katerih straneh so posamezna poglavja in podpoglavja. Prvo
oštevilčeno poglavje je Uvod, zadnje oštevilčeno poglavje v kazalu pa je Viri in
literatura.
PREGLED UPORABLJENIH SIMBOLOV, OZNAČB, KRATIC
Simboli, označbe in kratice morajo biti navedeni po abecednem redu.
VSEBINA DIPLOMSKE NALOGE
Vsebina diplomske naloge obsega uvod, osrednji del in zaključek.
Uvod
V uvodnem delu je predstavljen raziskovalni problem, namen naloge in cilj naloge.
Na kratko so predstavljene uporabljene metode za obravnavo teme in struktura
diplomske naloge. Uvod naj ne bo predolg in naj obsega okrog 10 % pisnega dela
naloge.
Ovvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvv

ninanana · Pridružen/-a: 25.07. 2012, 09:05 Prispevkov: 33

Osrednji del
1. Teoretičen del
Opisano je splošno področje teme diplomske naloge, kjer študent prikaže
sposobnost iskanja in uporabe primerne strokovne literature. Študent poda teoretično
podlago in izhodišča na katerih bo temeljil analitičen del.
ZAVOD IRC
VIŠJA STROKOVNA ŠOLA
KOMERCIALIST
Diplomska naloga višjega strokovnega
izobraževanja
(NASLOV DIPLOMSKE NALOGE )
Avtor:
Ime podjetja:
Mentor v podjetju:
Mentor v šoli:
Lektoriral: Ljubljana, oktober 2004
5
2. Analitičen del (praktičen del)
V analitičnem delu študent najprej vsestransko opiše in analizira problem. Opiše
postopek raziskave, na način, da jo je mogoče ponoviti in dobiti podobne rezultate. V
tem delu študent prikaže glavne rezultate in jih interpretira.
Zaključek
Sklepne ugotovitve (zaključek) vsebujejo objektivno oceno rezultatov in jih povežejo
s problemom, zastavljenim v uvodu. Študent kritično povzame in ovrednoti
uporabljene metode, ugotovitve in rezultate. Zaključek naj obsega približno 10 %
pisnega dela naloge.
SEZNAM UPORABLJENIH VIROV
V seznamu uporabljenih virov navedite le tiste, ki ste jih uporabili in citirali v nalogi.
Kako navajamo vire je opisano v poglavju 5.
PRILOGE
Priloge so sestavni del vsake diplomske naloge. V prilogah so zajete informacije, ki
so sicer potrebne za celovit prikaz dela, vendar bi z odvračanjem pozornosti od
glavne teme motile potek sporočila diplomske naloge. V priloge spadajo daljša
analitična izvajanja, daljši računalniški izpisi, statistične metode itn.
IZJAVA O AVTORSTVU
Na koncu diplomske naloge vstavi študent list z izjavo o avtorstvu:
Študent / študentka.................................. izjavljam, da sem avtor / avtorica
diplomskega dela z naslovom, ki sem ga napisal / napisala pod mentorstvom
............................. in dovolim objavo povzetka diplomskega dela na spletnih straneh
šole.
Ljubljana,..................... Podpis:
Ko je naloga zvezana, se študent podpiše v vse izvode diplomske naloge na stran z
izjavo o avtorstvu.
6
3. JEZIKOVNI SLOG PISANJA DIPLOMSKE NALOGE
Jezik naj bo čist, enostaven, jasen in jedrnat. Uporabljamo pravilen knjižni jezik.
Strokovna besedila je potrebno pisati jasno, jedrnato in povezano. Nove in novejše
strokovne izraze pri prvem navajanju pojasnimo z istim izrazom v enem ali več
svetovnih jezikih. Enako velja za kratice.
Obvezna je uporaba veljavne terminologije, predpisanih merskih enot in simbolov
(znakov).
Strokovna besedila pišemo v prvi osebi množine (npr. sklepamo lahko) ali neosebno
(npr. potrebno je) in NE v prvi osebi ednine (npr. mislim da).
Diplomska naloga mora biti lektorirana. Ob prijavi za zagovor morate priložiti
fotokopijo diplome lektorja.
7
4. TEHNIČNA NAVODILA ZA OBLIKOVANJE DIPLOMSKE NALOGE
4.1. Obseg in oblikovanje diplomske naloge
OBSEG: Diplomska naloga višjega strokovnega izobraževanja naj obsega okrog 40
strani. Priloge se upoštevajo kot dodatek k tem stranem.
FONTI IN RAZMAKI: Besedilo je pisano s pisavo Arial, velikost črk 12 pt z 1,5
razmikom med vrsticami in enojnim razmikom med odstavki. Naloga je izpisana na
bel list formata A4 z robovi: levi 30 mm, zgornji, spodnji in desni pa 20 mm od roba
lista.
Prvo označeno poglavje je 1 UVOD, zadnje pa VIRI IN LITERATURA (označeno z
ustrezno številko).
Besedilo naj ima obojestransko poravnavo.
NASLOVI POGLAVIJ IN PODPOGLAVJI: naslove poglavij pišemo na levi rob,
odebeljeno (velikost 14 pt), z velikimi črkami vedno na novi strani.
Vsako poglavje ima lahko podpoglavja, ki so oštevilčena z dvema arabskima
številkama (1.2). Označba 1.2 pomeni, da gre za drugo podpoglavje prvega poglavja.
Številko podpoglavja in naslov zapišemo z malimi črkami na levi rob.
Razmik med naslovom podpoglavja, prejšnjo in naslednjo vrstico je (ena) prazna
vrstica.
Podnaslove v podpoglavjih ne oštevilčimo, razmik med podnaslovom in
podpoglavjem je ena vrstica, med podnaslovom in tekstom pa ni razmika.
ENAČBE: enačbo zapišemo z razmikom pet znakov od levega roba in jo oštevilčimo.
Pri tem (npr. 2.3) pomeni tretjo enačbo drugega poglavja. Če je enačba daljša, jo
začnemo zapisovati na levi rob, številko enačbe pa ob desni rob. Presledek od
zgornjega in spodnjega teksta je en razmik. Črke, ki označujejo veličine, se pišejo v
kurzivi.
Enačbe navajamo po zgledu:
V= V o + a t
TABELE: tabele oštevilčimo od 1 naprej v celotni diplomski nalogi. Naslov tabele
napišemo nad tabelo. Pod tabelo so lahko opombe, ki dodatno razlagajo posamezne
elemente tabele. Opombam sledi razlaga uporaljnih kratic in simbolov. Na koncu
tabele navedemo vir iz katerega je bila tabela prepisana ali priprejena. Vire navajamo
skladno s pravili za citiranje in navajanje virov. Tabelo uvrstimo čim bliže mestu kjer
je omenjena. Celotna tabela naj bo na eni strani. V besedilu se na tabelo sklicujemo
tako, da navedemo njeno številko.

ninanana · Pridružen/-a: 25.07. 2012, 09:05 Prispevkov: 33

Primer: Število zaposlenih je prikazano v Tabeli 4 in kaže na...
RISBE, SHEME, DIAGRAMI: risbe, sheme in diagrame oštevilčimo od 1 naprej v
celotni diplomski nalogi ter jih podnaslavljamo tako, da je razvidno, kaj pomenijo. V
besedilu morajo biti citirane in vstavljene približno tam, kjer so citirane. Ostala pravila
veljajo enako kot za tabele. Pri grafih pazimo na črno bel izpis, kar pomeni, da sta
rdeča in zelena barva pri črno belem izpisu enaka. Raje kot barve uporabimo vzorce
(raster).
4.2. Številčenje strani
Diplomska naloga je pisana le na eni strani in ni razlike med listom in stranjo. Prva
stran besedila naloge, ki je običajno uvod se oštevilči z arabsko številko 1.
Številčenje se nadaljuje neprekinjeno do konca naloge. Številka strani je običajno v
spodnjem desnem kotu lista, približno 1,5 cm od spodnjega in desnega roba lista.
9
5. NAVAJANJE VIROV V BESEDILU - citiranje
Za ves tekst, ki ga prepišete ali povzamete iz drugih virov morate uporabiti citiranje,
ki je opisano spodaj. Razume in pričakuje se, da boste v teoretičnem delu vsebino
citirali in povzemali, zato to ustrezno označite. V kolikor tega ne označite velja to za
plagiatorstvo, ki pa je zakonsko prepovedano.
Obstaja več načinov navajanja virov in oblikovanja seznama uporabljene literature
(Harvard, Chicago, APA, MLA). Med njimi ni večjih razlik. Na Zavodu IRC
uporabljamo Harvard način, ki je zelo enostaven.
5.1. Direktno prepisovanje - citiranje
- pri direktnem prepisovanju najprej navedemo avtorja citata, sledi letnica izida
dela, iz katerega je citat vzet in stran na kateri je zapisan citat.
Npr.: (Divjak, 2006, str. 24)
- če sta avtorja dva, zapišemo oba npr. (Peček in Lesar, 2007, str. 25). Pri besedilih z
več kot dvema avtorjema navedemo le priimek prvega in dodamo idr.
Npr.: (Divjak idr., 2006, str. 60)
- če že v besedilu navedemo avtorja, potem v oklepaju navedemo samo letnico izida
in stran.
Npr.: Dow (1964, str. 2 Cool

- citiramo lahko tudi ugotovitev določenega avtorja, ki jo je v svojem delu povzel drugi
avtor. Gre za posredno citiranje, označimo pa ga tako, da navedemo najprej avtorja
citata (original), nato pa napišemo »v:« in navedemo priimek avtorja posrednega
dela.
Npr.: (Devjak v: Valenčič-Zuljan, 2007, str. 20)
- pri navajanju zakonov in predpisov v oklepaju navedemo kratico zakona oz.
predpisa in citirani člen.
Npr.: (ZŠ, 34. člen)
- pri navajanju anonimnih virov (npr. Statististični letopis Slovenije) v oklepaju
navedemo kratico vira, letnico in stran.
Npr.: (SL, 2003, str. 45)
- pri navedbi citata iz gradiva, objavljenega na svetovnem spletu, upoštevamo enaka
pravila za sklicne opombe (avtor, leto, stran) kot pri pisnih virih. Če avtor ni razviden,
zapišemo nosilca avtorskih (moralnih, materialnih) pravic. Tudi podatek o strani na
spletu ni vedno viden.
10
Npr. navodila za harvardski način citiranja v besedilu navedemo kot npr. (A Guide to
the Harvard System of referencing, 2007), povezavo pa zapišemo v seznamu
literature na koncu besedila skladno s pravili.
5.2. Pri splošnem sklicevanju
Pri splošnem sklicevanju, ko povzamete besedilo iz vira, navedemo le priimek
avtorja in letnico izida dela brez številke strani.
Npr. Dokazano je bilo (Foster, 1972), da je bistven element ...
Npr. Dow (1964), Musgrave (1968) in Hansen (1969) se strinjajo, da ...vvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvv

ninanana · Pridružen/-a: 25.07. 2012, 09:05 Prispevkov: 33

6. SEZNAM UPORABLJENIH VIROV
Tudi pri oblikovanju seznama uporabljenih virov uporabite Harvardski način. Seznam
uporabljenih virov je spisek v nalogi navedenih (citiranih ali povzetih) virov. Na
seznam ne sodijo viri, ki smo jih uporabljali ali prebrali, v nalogi pa se nanje nismo
sklicevali. Vire razvrstimo abecedno po priimkih avtorjev.
6.1. Knjige
Običajno pravilo navajanja vira je uporaba naslovne strani in NE zapisa na platnicah.
Vrstni red zapisa elementov, vključno z ločili in velikimi ali malimi črkami je naslednji:
PRIIMEK, IME (lahko začetnica imena), letnica. Naslov. Izdaja. Kraj: Založba. Oštevilčenje
strani (če citirate le določen del)
(poševno pisan je Naslov)
- posamezen avtor
DOW, D., 1964. A history of the world. 3rd ed. London: Greenfield.
DOW, D., 1964. Zgodovina sveta. 3. izdaja. London: Greenfield. Str. 16-22
- več avtorjev
Navajamo imena vseh avtorjev
CUTLER, T., WILLIAMS, K., in WILLIAMS, J., 1986. Keynes, Beveridge and beyond.
London: Routledge & Kegan Paul. (v vrstnem redu, kot so navedeni na naslovni
strani knjige)
- za 4 ali več avtorjev (idr. – in drugi):
PEARCE, I.F., idr., 1976. A model of output, employment, wages and prices in the
UK. Cambridge: Cambridge University Press.
6.2. Poročila podjetij
TESCO PLC, 2002. Annual report and financial statements 2002. Cheshunt: Tesco
PLC.
THAMES WATER PLC, 2002. Environmental review 2002. Reading: Thames Water
PLC.
6.3. Diplomska dela
NOVAK, P.,1981. Zgodovina razvoja. Diplomsko delo. Ljubljana: Ekonomska
fakulteta.
12
6.4. Konference
PAEPCKE, A., ed., 1992. OOPSLA ‘ 92 conference on object-oriented programming
systems, languages, and applications, Vancouver, 18-22 October, 1992. New York:
The Association for Computing Machinery.
6.5. Enciklopedije, slovarji in podobne publikacije
The Europa World Yearbook 2002. 43rd ed. London: Europa Publications Ltd.
6.6. Članki v revijah
PRIIMEK, IME (lahko začetnica imena), leto. Naslov članka. Naslov revije, Zvezek (izdaja(letnik),
številka), številka strani.
(poševno pisan je naslov revije)
ZUPANČIČ, J., 1990. Skriti zaklad. Dnevnik, 2007(56), str. 14-16.
GOTT, R., 1989. Crumbs and the capitalists. The Guardian, 20th Jan, pp. 21-22.
Ne skrbite, če ni naveden avtor članka – v tem primeru navedete ANON. (anonimen)
ANON., 1989. Obscenity or censorship. The Economist, 312(5 August), pp. 33-34.
6.7. Elektronske publikacije
PRIIMEK, IME (lahko začetnica imena), ali UREDNIK leto. Naslov [online]. Kraj izdaje: založnik.
Dostopno na: <URL> [povzeto dne].
BOOTS GROUP PLC, 2003. Corporate social responsibility [online]. Boots Group
PLC.
Dostopno na: http://www.boots-plc.com/information/info.asp?Level1ID=7&Level
2ID=0 [Povzeto 23. 7. 2003].
ali v angleškem jeziku:
DEFOE, D., 1995. The fortunes and the misfortunes of the famous Moll Flanders
[online]. Champaign, Illinois: Project Gutenberg. Dostopno na:http://promo.net/cgipromo/
pg/ t9.cgi?entry =370&full=yes&ftpsite= http://www.ib iblio.org/gutenberg/
[Povzeto 18. 11.2002].
6.8. Za elektronska gradiva, ki so na CD-ju
PRIIMEK, IME (lahko začetnica imena) ali UREDNIK, leto. Naslov [CD-ROM]. Kraj založbe:
Založba.
ALBERS, J., 1994. Interaction of color [CD-ROM]. New Haven: Yale University
Press.bbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbb

ninanana · Pridružen/-a: 25.07. 2012, 09:05 Prispevkov: 33

7. PRIJAVA NA ZAGOVOR DIPLOMSKE NALOGE
Pogoj za prijavo na zagovor diplomske naloge so opravljene študijske in poravnane
finančne obveznosti ter soglasje obeh mentorjev.
Ko je naloga lektorirana in potrjena s strani obeh mentorjev, kandidat pošlje diplomo,
po elektronski pošti v t.i. TEHNIČNI PREGLED na elektronski naslov:
sergeja@zavod-irc.si, kjer se opravi pregled ustreznosti diplome – struktura, oblika,
fonti, ipd.
Ko je diplomska naloga tehnično pregledana, jo 3 - krat natisnete in prinesete v
referat. Natisnjene diplome morate prinesti v referat najmanj sedem delovnih dni pred
razpisanim terminom za zagovor. Datumi zagovorov so objavljeni v študijskem
koledarju.
Na zagovor diplomske naloge se prijavite z obrazcem Prijava k diplomskemu izpitu.
Zagovori diplomskih nalog potekajo praviloma enkrat mesečno in sicer okrog 15. v
mesecu. Diplomske naloge, ki so oddane do sedem delovnih dni pred razpisanim
terminom za zagovor bodo obravnavane v tekočem mesecu. O datumu in uri
zagovora boste obveščeni po pošti.
Ko se prijavite na zagovor morate priložiti:
- Tri (3) krat natisnjene izvode diplomske naloge,
- elektronsko verzijo diplome v wordovem dokumentu (doc.) in povzetek
diplomske naloge v slovenskem jeziku na CD-ju,
- opisno oceno mentorja v podjetju (obrazec Ocena diplomske naloge),
- prijavo k zagovoru diplomske naloge (obrazec Prijava k diplomskemu izpitu),
- indeks,
- fotokopijo diplome lektorja ali izjavo lektorja.
15
8. ZAGOVOR DIPLOMSKE NALOGE
Študent je pisno vabljen na zagovor diplomske naloge vsaj 5 dni pred datumom
zagovora.
Datum in razpored zagovora diplomske naloge študenta je objavljen na oglasni deski
in na spletnih straneh Zavoda IRC.
8.1. Protokol zagovora diplomske naloge
1. Predsednik komisije za diplomski izpit predstavi komisijo ter kandidata/-ke za
diplomski izpit (vsi stojijo).
2. Mentor iz šole prebere opisno oceno o diplomskem delu (mentor in kandidat/-
ka za diplomski izpit stojita, ostali se usedejo),
3. Kandidat /-ka za diplomski izpit predstavi diplomsko nalogo - na voljo ima 10
minut. Predstavitev pripravi študent v Power pointu (okvirni čas je 1 minuta
govora za eno prosojnico). Prezentacijo prinesite na Usb ključku v formatu
Microsoft Office 2003.
4. Po predstavitvi sledijo vprašanja komisije - mentor običajno ne postavlja
vprašanj (kandidat/-ka se lahko odloči za čas priprave na odgovore). Možnost
postavitve vprašanj ima tudi publika.
5. Kandidat /-ka odgovarja na vprašanja.
6. Po zagovoru kandidat/-ka in publika zapustijo predavalnico, komisija sklepa o
uspešnosti zagovora.
7. Kandidat/-ka in publika se vrnejo v predavalnico. Predsednik komisije razglasi
oceno diplomskega izpita (vsi stojijo).
8. Po uspešno opravljenem zagovoru kandidat/-ka prejme potrdilo o
diplomiranju.
8.2. Ocenjevanje diplomskega izpita
Ocena diplomskega izpita je sestavljena iz:
- ocene diplomske naloge in
- zagovora diplomanta.
Na oceno diplomske naloge vpliva:
- potek diplomske naloge v podjetju (načrtovanje, organiziranje dela, vodenje,
samostojnost dela, vključevanje v skupinsko delo, komuniciranje s sodelavci,
motiviranost za delo, ustvarjalnost)
- strokovna vrednost naloge,
- dodana vrednost naloge (prispevek kandidata k nalogi),
- vključevanje teoretičnih spoznanj,
- multidisciplinarnost naloge (povezanost različnih strokovnih področij),
- uporabnost naloge v praksi v podjetju,
- izvirnost vsebine in rešitev.
Ocena zagovora diplomske naloge upošteva:
- strukturo predstavitve diplomske naloge,
- zanimivost predstavitve,
- nastop kandidata in njegovo retorična sposobnost (prost, sproščen govor),
16
- upoštevanje časovnega okvira pri predstavitvi,
- pravilnost odgovorov na vprašanja komisije in sposobnost argumentiranja,
- obvladljivost teoretičnih podlag,
- poznavanje uporabljenih metod dela,
- poznavanje vsebine in sklepov naloge.
8.3. Nasveti študentu pri zagovoru naloge
Nekaj nasvetov kako čim bolje in sproščeno opraviti zagovor diplomske naloge:
- čas za zagovor naloge je 10 minut, zato mora študent podati le bistvo,
- predstavitev je narejena v power pointu, ki se projecira. Kandidati prinesejo
ppt. predstavitev na USB ključku ali CD-ju. Na zagovoru je kandidatu na voljo
prenosni računalnik in projektor,
- v predstavitvi naj bodo podane samo bistvene stvari, poudarek je na zaključkih
in sklepih,
- kandidat se mora pripraviti na pojasnitev določenih teoretičnih osnov ali
principov zaradi vprašanj tričlanske komisije,
- priporočamo, da se kandidat na nastop dobro pripravi in ga nekajkrat izvede
sam pred uradnim zagovorom. Na ta način izboljša nastop (retoriko, govorico
telesa) in na ta način oceni trajanje nastopa.
Diplomant po uspešno opravljenem zagovoru dobi potrdilo o opravljenem
diplomskem izpitu. Diplomo prejme na svečani podelitvi diplom, ki jo šola organizira
enkrat letno.
Mag. Nataša Makovec
Ravnateljicawwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwww

ninanana · Pridružen/-a: 25.07. 2012, 09:05 Prispevkov: 33

UNIVERZA NA PRIMORSKEM
VISOKA ŠOLA ZA ZDRAVSTVO IZOLA
NAVODILA ZA PISANJE IN OBLIKOVANJE
DIPLOMSKE NALOGE UP VŠZI
Avtor: mag. NADJA PLAZAR
Izola, februar, 2005
Kazalo vsebine
Navodila za pisanje in oblikovanje diplomske naloge UP VŠZI
KAZALO VSEBINE
1 PRIPRAVA NA PISANJE DIPLOMSKE NALOGE ....................................................... 4
1.1 Izbira teme.................................................................................................................. 4
1.2 Iskanje literature......................................................................................................... 4
1.3 Dispozicija (načrt dela) .............................................................................................. 5
1.4 Postopek prijave diplomske naloge............................................................................ 7
2 SESTAVNI DELI DIPLOMSKE NALOGE ..................................................................... 9
2.1 Naslov in naslovne strani ........................................................................................... 9
2.2 Kazalo vsebine ...........................................................................................................9
2.3 Kazalo slik in kazalo preglednic ................................................................................ 9
2.4 Povzetek in ključne besede ter abstract in keywords ................................................. 9
2.5 Osrednji del diplomske naloge................................................................................. 10
2.5.1 Uvod s teoretičnim delom ................................................................................ 10
2.5.2 Materiali in metode ..........................................................................................10
2.5.3 Rezultati ...........................................................................................................11
2.5.4 Razprava...........................................................................................................11
2.5.5 Sklep.................................................................................................................11
2.6 Seznam virov............................................................................................................11
2.7 Seznam uporabljenih simbolov oz. kratic ................................................................ 11
2.8 Priloge ...................................................................................................................... 12
2.9 CD medij .................................................................................................................. 12
3 TEHNIČNA NAVODILA ZA OBLIKOVANJE DIPLOMSKE NALOGE................... 13
3.1 Oštevilčevanje poglavij ............................................................................................ 13
3.2 Številčenje strani ...................................................................................................... 13
3.3 Oblikovanja besedila ................................................................................................14
3.4 Umeščanje in opremljanje slik in preglednic ........................................................... 14
3.5 Umeščanje enačb...................................................................................................... 15
3.6 Uporaba opomb........................................................................................................15
3.7 Seznam virov in navedki v besedilu......................................................................... 15
3.7.1 Navedki v besedilu ........................................................................................... 15
3.7.2 Seznam virov.................................................................................................... 16
SEZNAM VIROV.................................................................................................................... 19
Kazalo preglednic
Navodila za pisanje in oblikovanje diplomske naloge UP VŠZI
KAZALO PREGLEDNIC
Preglednica 1: Najpomembnejši slogi diplomskega dela......................................................... 14
Priprava na pisanje diplomske naloge
Navodila za pisanje in oblikovanje diplomske naloge UP VŠZI
1 PRIPRAVA NA PISANJE DIPLOMSKE NALOGE
1.1 Izbira teme
Študent prijavi temo diplomske naloge po objavljenem razpisu tem in mentorjev diplomskih
nalog v zaključnem letniku. Študent si temo lahko izbere tudi po lastni presoji, v vsakem
primeru mora pred prijavo izbrane teme o njej pridobiti soglasje predvidenega mentorja.
Spisek predlaganih tem in mentorjev je objavljen na spletni strani UP VŠZI do konca meseca
januarja tekočega študijskega leta.
Študent lahko zamisel za temo črpa iz različni virov: študijskih gradiv, zapiskov predavanj in
vaj, monografij, leksikonov, enciklopedij, strokovnih revij, na internetu objavljenih
strokovnih in znanstvenih člankov, lahko pa zamisel dobi tudi med opravljanjem kliničnih vaj
v učnih bazah.
Tema diplomske naloge naj bo iz vsebine nosilnih predmetov smeri, ki jo je študent vpisal,
lahko pa je tudi iz vsebine drugih predmetov študijskega programa, vendar mora biti
raziskovalno področje diplomske naloge povezano s študijsko smerjo.
Tema naj ne bo preširoka, bolje je izbrati ožjo temo in jo konkretneje obdelati. Tako omejeno
temo naj študent oblikuje v delavni naslov.
1.2 Iskanje literature
Ko se študent odloči za temo diplomske naloge se sooči z enim od zahtevnejših elementov v
nastajanju diplomske naloge, in sicer z iskanjem znanstvenih in strokovnih informacij. Z
zbiranjem in proučevanjem literature študent ugotovi koliko je o določeni temi že raziskano in
napisano ter presodi izvedljivost naloge.
Iskanje literature razdelimo na iskanje dokumentov, ki vsebujejo potrebne informacije in
študij informacij v zbranih dokumentih. Ti dve aktivnosti se med seboj razlikujeta, saj je
zbiranje dokumentov pretežno rutinsko delo, njihov študij pa je kompleksna intelektualna
aktivnost, ki vključuje analizo in kritično presojo zbranega gradiva.
Dokumenti, ki vsebujejo znanstvene in strokovne informacije, so mnogoštevilni in
raznovrstni. Najpogosteje se pojavljajo kot znanstvena in strokovna literatura, izdana v obliki
zapisa na papirju, v zadnjem času pa se vse bolj uporabljajo informacije zbrane v računalniški
obliki.
Nekaj tipičnih vrst dokumentov (1):
• Monografske publikacije: knjiga, brošura, monografija, zbornik, priročniki, leksikoni,
enciklopedije;
• Serijske publikacije: strokovne in znanstvene revije, poljudne revije, časopisi;
• Polpublikacija: interni dokumenti, rokopisi, seminarska naloga, diplomska naloga,
magistrska naloga, doktorska disertacija;vvvvvvvvvvddddddddddddd

ninanana · Pridružen/-a: 25.07. 2012, 09:05 Prispevkov: 33

• Elektronski dokumenti: internet, disketa, CD- ROM, DVD.
Največje zakladnice znanstvene in strokovne literature so vsekakor knjižnice. Izbira knjižnice
je odvisna od številnih dejavnikov, vključujoč delovni čas, kraj, razpoložljivost in vrsto
literature, ki jo knjižnica hrani. Poleg uporabe tradicionalnih knjižnic lahko za pridobivanje
virov služi tudi virtualna knjižnica (COBISS, MEDLINE).
Če je le mogoče, naj izbrana literatura ne bo starejša od petih let, starejši so lahko le ključni
članki določenega področja, ki kažejo na zgodovinski razvoj področja ali misli.
1.3 Dispozicija (načrt dela)
Z izrazom dispozicija označujemo načrt, osnutek ali navodilo za pripravo pisnega dela.
Študent z dispozicijo jasno nakaže jedro problematike, ki ga bo v diplomski nalogi
obravnaval.
Dispozicija je koristen pripomoček, ki pisca usmerja k zastavljenemu cilju. Ravno zato je to
pogosto tudi formalna zahteva pri pisanju nekaterih visokošolskih besedil. Le redko bo kdo
pričakoval dispozicijo za krajšo seminarsko nalogo, zahteva pa se jo za diplomsko nalogo. S
tem se kandidata nekako prisili, da že pred prijavljanjem teme dobro razmisli o vsebini,
pregleda literaturo in opredeli problem (1).
Na UP Visoki šoli za zdravstvo Izola je treba dispozicijo napisati na največ dveh listih
formata A4 (enostransko).
Dispozicija mora vsebovati:
1. Naslov diplomske naloge
Študent naj napiše predvideni (delovni) naslov diplomskega dela.
2. Opredelitev problema
Študent naj na kratko opredeli področje, ki ga bo natančneje proučeval in raziskoval. Pri tem:
• Na kratko opiše širše področje, ki ga želi v diplomski nalogi obravnavati;
• Pove kaj bi v diplomski nalogi rad proučeval-to je tema diplomske naloge;
• Zastavi si vprašanje, kaj o izbrani temi strokovna javnost še ne ve in bi rada vedela - to
so raziskovalna vprašanja.
Raziskovalno vprašanje ali vprašanja, na katerega iščemo odgovor, razvijemo v raziskovalni
problem, ki bo usmerjal proučevanje in katerega razrešitev je pomembna za stroko.
Primer področja raziskovanja in iz njega izhajajoč problem raziskovanja:
Zdravstvena nega pacienta z golenjo razjed - Življenje pacienta s kronično rano
3. Namen in cilji naloge
Študent v nalogi pojasni namen zastavljenega problema in odgovori na vprašanje, zakaj
analizira izbrano temo. Nameni pa so lahko različni in izhajajo iz problema, ki si ga je študent
zastavil pri pisanju diplomske naloge, vendar morajo odgovoriti na zastavljeno vprašanje kaj
se bo s predlagano raziskavo v stroki spremenilo, kaj bomo mi ali kdo drug od tega imeli.
Priprava na pisanje diplomske naloge
Navodila za pisanje in oblikovanje diplomske naloge UP VŠZI
Primeri ciljev v diplomski nalogi s področja Zdravstvena nega pacienta z golenjo razjedo:
• predstaviti splošne značilnosti življenja pacienta z golenjo razjedo;
• pomen uporabe sodobnih obveznih materialov pri oskrbi rane in njihov učinek na
celjenje rane;
• vpliv sodobnih obvezilnih materialov na celjenje rane: kakovost oskrbe rane, hitrejše
celjenje, manj boleče previjanje rane,…
• vpliv kronične rane na pacientovo življenje.
4. Hipoteza (delovno vprašanje, teza ali trditev)
Hipoteza je nedokazana, zgolj verjetna trditev, ki izhaja iz prej postavljenih ciljev. Vsebuje
naj tudi aplikacijo rešitve problema v sistemu zdravstva, kar pomeni, da študent nakaže kako
se ugotovitve diplomskega dela lahko uporabijo v sistemu zdravstva.
Primeri hipotez v diplomski nalogi s področja Zdravstvena nega pacienta z golenjo razjedo:
• oskrba rane z sodobnimi obvezilnimi materiali je kakovostnejša;
• oskrba rane z sodobnimi obvezilnimi materiali omogoča hitrejše celjenje ran;
• previjanje ran s sodobnimi obvezilnimi materiali je manj boleče od klasičnega;
• pri oskrbi kronične rane s sodobnimi obvezilnimi materiali je življenje pacienta
kakovostnejše.
5. Predvidene metode raziskovanja
Pri izdelavi diplomske naloge lahko študent uporabi eno ali več metod raziskovanja, ki se
delijo na tri splošne metode (2):
1. Zgodovinska (historična) metoda: preučevanje pojavov v preteklosti;
2. Opisna (deskriptivna) metoda:
• Deskripcija: postopek opisovanja dejstev, procesov in pojavov;
• Klasifikacija in kategorizacija: postopek definiranja določenega pojma;
• Komparacija: primerjava enakih ali podobnih dejstev, pojavov, procesov in odnosov;
• Kompilacija: povzemanje opazovanj, spoznanj, stališč, sklepov in rezultatov drugih
avtorjev;
• Sintetizacija: strnitev opazovanj, pojavov in procesov v eno celoto;
• Kvalitativna in kvantitativna analiza: kvalitativna (deduktivna) analiza je način
logičnega sklepanja na temelju splošnih spoznanj oz. teorij. Kvantitativna (induktivna)
analiza pa je empirično preverjanje deduktivnih ugotovitev;
3. Eksperimenatlna (poskusna) metoda: je tista metoda, pri kateri raziskovalec obvladuje
razmere poskusa in tako vpliva na potek dogodkov. Pri tem skuša pri vseh objektih
poskusa čim bolj poenotiti vse dejavnike, ki jih v poskusu ne proučuje, tako da se
skupine v poskusu razlikujejo med seboj le glede proučevanega dejavnika.
6. Seznam virov
V dispoziciji navedemo le najpomembnejše vire, ki jih bomo uporabili pri izdelavi diplomske
naloge – največ 10 različnih virov. Seznam virov naj bo v abecednem vrstnem redu.
Natančnejša navodila glede navajanja virov so podrobneje napisana v poglavju 3.7 Seznam
virov.aaaaaaaaaaaadddddddddddd

ninanana · Pridružen/-a: 25.07. 2012, 09:05 Prispevkov: 33

1.4 Postopek prijave diplomske naloge
Prijava teme in sklep o diplomski nalogi
Študent prijavi temo na posebnem obrazcu Prijava teme diplomske naloge (Obr. VŠZI-D-1),
ki je sestavni del Pravilnika o postopku priprave in zagovora diplomske naloge Visoke šole za
zdravstvo Izola (v nadaljevanju: Pravilnik). Obrazec mora podpisati tudi mentor. Predvideni
mentor lahko predlaga tudi somentorja.
K obrazcu Prijava teme diplomske naloge študent priloži »Dispozicijo diplomske naloge«.
Študent izdela dispozicija po teh Navodilih za pisanje in oblikovanje diplomske naloge UP
VŠZI.
Študent odda Prijavo teme diplomske naloge v referat za študentske zadeve. Referat za
študentske zadeve posreduje Prijavo teme diplomske naloge vsakega 25. v mesecu v pregled
Komisiji za študijske zadeve UP VŠZI. Ob pozitivnem mnenju Komisije za študijske zadeve
v 7-ih dneh posreduje dekanu predlagano Prijavo teme diplomske naloge.
Dekan ali pooblaščeni prodekan v 14- dneh potrdi ali zavrne Prijavo teme diplomske naloge.
Če nima pripomb, jo dokončno potrdi s podpisom Sklepa o diplomski nalogi (Obr. VŠZI-D-
2).
Referat evidentira potrjeno Prijavo teme diplomske naloge in podpisan Sklep o diplomski
nalogi (v nadaljevanju: sklep). Referat za študentske zadeve v 7-ih dneh po prejemu potrjene
dokumentacije, dostavi en izvod sklepa študentu, en izvod mentorju, en izvod somentorju (če
ga ima), en izvod pa arhivira.
Veljavnost teme je omejena. Če študent v roku 18 mesecev po odobritvi teme ne predloži
izdelane diplomske naloge, sklep preneha veljati. S tem prenehajo tudi obveznosti mentorja in
somentorja.
O podaljšanju roka za največ šest mesecev odloča dekan na predlog mentorja. Podaljšanje nad
šest mesecev odobri senat UP VŠZI na osnovi utemeljenih razlogov.
Prijava na zagovor diplomske naloge
Pred zagovorom odda študent v referat za študentske zadeve izpolnjeno Prijavo k zagovoru
diplomske naloge (Obr. VŠZI-D-3) in štiri trdo vezane izvode diplomske naloge in končno
verzijo diplomske naloge na CD-ju v ustrezni elektronski obliki.
Ko prejme referat za študentske zadeve izpolnjeno Prijavo k zagovoru diplomske naloge in
štiri trdo vezane izvode, preveri, ali je študent opravil vse predpisane študijske obveznosti po
študijskem programu in poravnal vse obveznosti do knjižnice UP VŠZI.
Če so opravljene vse predpisane obveznosti, referat predano diplomsko nalogo evidentira in
pošlje en izvod diplomske naloge mentorju. Ko je imenovana komisija za zagovor diplomske
naloge, članom komisije referat posreduje preostale izvode.
Priprava na pisanje diplomske naloge
Navodila za pisanje in oblikovanje diplomske naloge UP VŠZI
Imenovanje komisije za zagovor diplomske naloge
Komisijo za zagovor diplomske naloge imenuje dekan šole na predlog mentorja. (Obr. VŠZID-
4).
Dekan imenuje komisijo za zagovor diplomske naloge v 14- dneh, od dneva ko referat za
študentske zadeve evidentira prejem štirih trdo vezanih diplomskih nalog in izpolnjeno
Prijavo k zagovoru diplomske naloge (Obr. VŠZI-D-3) .
Komisija za zagovor diplomske naloge je sestavljena iz treh članov, in sicer: predsednika,
mentorja in enega člana. Mentor ne more biti predsednik komisije.
Če ima študent somentorja, je somentor tretji član komisije.
V Odločbi o imenovanju komisije za zagovor diplomske naloge (v nadaljevanju: odločba) se
hkrati določi tudi datum in kraj zagovora diplomske naloge. Referat za študentske zadeve
pošlje odločbo študentu in članom komisije 10 dni pred zagovorom.
Postopek zagovora
Zagovor diplomske naloge je javen in se izvede, kot sledi:
1. Predsednik komisije najprej predstavi študenta. Nato ugotovi, da so izpolnjeni pogoji
za zagovor diplomske naloge in študentu pojasni postopek zagovora.
2. Študent predstavi svoje diplomsko nalogo, zlasti motiv za izbiro teme, najvažnejše
ugotovitve iz svoje raziskave in uporabnost rezultatov dela.
3. Čas predstavitve diplomske naloge naj bo 10-15 minut. Sledi mu zagovor.
4. Mentor postavi študentu vprašanja. Svoja vprašanja postavijo in pojasnijo tudi
preostali člani komisije in z dovoljenjem predsednika komisije tudi drugi prisotni.
5. Komisija sklepa o oceni diplomske naloge in oceni ustnega zagovora. Pri oceni
diplomske naloge se upošteva kakovost diplomskega izdelka in opisa opravljenega
dela v predloženi pisni obliki, pri oceni ustnega zagovora pa kakovost študentove
predstavitve diplomske naloge in odgovorov na zastavljena vprašanja. Predsednik
komisije vpiše obe oceni v zapisnik o zagovoru diplomske naloge, ki ga podpišejo vsi
člani komisije (Obr. VŠZI-D-5).
6. Predsednik komisije za zagovor diplomske naloge v navzočnosti javnosti sporoči
študentu uspeh zagovora in pridobljeni strokovni naslov.
7. Skupni čas zagovora diplomske naloge naj traja do 45 minut.
Po uspešno opravljenem zagovoru referat za študentske zadeve izračuna zaključno oceno
študija diplomanta in študentu izstavi Potrdilo o diplomiranju (Obr. VŠZI-D-6).
Objava obrazcev
Vsi obrazce, ki jih študent potrebuje za izdelavo diplomske naloge in prijavo na zagovor, so
objavljeni na spletni strani šole z možnostjo natisa. Obrazci pa so študentom na voljo tudi v
referatu za študentske zadeve.

ninanana · Pridružen/-a: 25.07. 2012, 09:05 Prispevkov: 33

2 SESTAVNI DELI DIPLOMSKE NALOGE
Diplomsko nalogo obsega:
1. naslovno stran na platnici (glej prilogo 1)
2. prazen list (prvi list)
3. naslov diplomske naloge (glej prilogo 2 – drugi list):
4. povzetek in ključne besede
5. abstract
6. kazalo vsebine
7. kazalo slik
8. kazalo preglednic
9. osrednji del diplomske naloge (uvod s teoretičnim delom, materiali in metode,
rezultati, razprava in zaključne ugotovitve)
10. seznam virov
11. seznam uporabljenih simbolov oz. kratic
12. morebitne priloge
13. CD medij.
2.1 Naslov in naslovne strani
Naslov diplomske naloge mora obsevati njegovo vsebino. Naslov diplomskega dela mora biti
jasen, kratek, natančen in privlačen. Na začetku pisanja študent najprej določi delovni naslov,
ko je naloga končana, pa končni naslov, ki se od delovnega ne sme bistveno razlikovati (3).
V prilogi 1 je prikazana struktura platnice diplomske naloge. Prvi list trdo vezanega izvoda je
prazen list. Sledi ponovljena naslovna stran z navedbo (glej prilogo 2 – tretji list).
2.2 Kazalo vsebine
Kazalo je načrt dela in prikazuje njegovo sestavo oz. zaporedje obravnavane teme. Obsega
naj vse naslove poglavij in podpoglavij, kot so navedeni v besedilu (3), vendar največ do treh
številk členitve.
2.3 Kazalo slik in kazalo preglednic
Zaradi lažjega pregleda mora diplomska naloga vsebovati tudi kazalo morebitnih slik oz.
preglednic.
2.4 Povzetek in ključne besede ter abstract in keywords
Povzetek je kratka obnova ali izvleček iz vsebine in je pomembna sestavina strokovnih del.
Predvsem naj bi potencialnemu bralcu omogočal ugotoviti, ali je vsebina dela uporabna in ali
se splača prebrati celotno delo (1). Avtor mora v povzetku zajeti naslednje:
• opis problema in cilje proučevanja
• opis metod proučevanja in
• opis rezultatov s ključnimi ugotovitvami.
Sestavni deli diplomske naloge
Navodila za pisanje in oblikovanje diplomske naloge UP VŠZI
V povzetek ne sodijo metodološke in druge podrobnosti, statistični podatki in surovi rezultati
(razen če niso posebno pomembni za delo). Povzetek pišemo v strnjenem odstavku, ne
vstavljamo naslovov in v njem ne naštevamo.
Povzetek diplomskega dela lahko vsebuje največ 250 besed. Pod povzetkom naj avtor navede
še ključne besede. Abstract mora biti zapisan v slovnično pravilni angleščini.
2.5 Osrednji del diplomske naloge
Osrednji del diplomske naloge (uvod s teoretičnim delom, materiali in metode, rezultati,
razprava in sklep) mora vsebovati od 30 do največ 50 strani. Naslovi poglavij se morajo
prikazati tudi v glavi dokumenta.
2.1.1 Uvod s teoretičnim delom
V uvodu opišemo pomen dela, definiramo problem in predstavimo morebitne hipoteze.
Opišemo problem, torej kaj je tisto, kar še ne vemo, in pokažemo njegovo relevantnost, torej
zakaj je vredno raziskati. V tem delu naloge povzamemo dela, ki so pomembni za
obravnavano problematiko. Prikažemo uveljavljene in alternativne teorije, primerjamo
poglede in jih kritično presojamo. Bralca tako opremimo z osnovnim znanjem, ki ga
potrebuje, da lahko razume in ustrezno umesti raziskavo ter tako sledi obravnavi (1).
V tem delu naloge predstavimo tudi cilje diplomskega dela, zato je bistvenega pomena
natančna opredelitev problema. Možne odgovore na raziskovalna vprašanja lahko izrazimo
kot nekakšne domneve, ki nas vodijo pri proučevanju. Pri empiričnih raziskavah je potrebno
te domene izraziti v obliki hipotez.
2.1.1 Materiali in metode
V tem poglavju navedemo uporabljeni material ter raziskovalne metode in tehnike tako
natančno, da je mogoča ponovitev raziskave. V tem poglavju natančno opišemo (1):
• splošno opredelitev raziskave, kjer opredelimo vrsto raziskave, vrsto raziskovalnega
pristopa in raziskovalnega načrta
• podatke, kjer opredelimo vir podatkov in tip podatkov
• zbiranje podatkov, kjer opredelimo metode zbiranja podatkov
• materiale in inštrumente, ki smo jih uporabili za zbiranje podatkov
• vzorec, kjer natančno opredelimo populacijo in opišemo vzorec, ki smo ga izbrali
• analizo podatkov, kjer opredelimo metode analiziranja kvantitativnih in kvalitativnih
podatkov
• potek raziskave.aaaaaaaaaaaaaddddddddddddd

ninanana · Pridružen/-a: 25.07. 2012, 09:05 Prispevkov: 33

2.1.1 Rezultati
V poglavju rezultati prikažemo vse pomembne rezultate analiz zbranih podatkov. V to
poglavje sodijo rezultati v obliki besedila, preglednic, diagramov, grafikonov in slik, ki se
dopolnjujejo, in ki so z vidika obravnavanega problema pomembni.
Pri navajanju rezultatov praviloma najprej prikažemo najpomembnejše rezultate in šele nato
razne podrobnosti, kot so: vmesni rezultati, statistične podrobnosti ipd.
2.1.1 Razprava
Razprava se sklicuje na rezultate iz prejšnjega poglavja in jih komentiramo z vidika ciljev
raziskave, primerjamo z rezultati drugih raziskav, razlagamo morebiten razkorak med
pričakovanimi in dobljenimi rezultati, presojamo njihovo natančnost in veljavnost, jih
interpretiramo z uporabo znanih teorij in tako iščemo odgovore na v uvodu postavljena
vprašanja, potrdimo ali zavrnemo postavljene hipoteze. Pomembno je, da predočimo bralcu
tudi omejitve raziskve. Tovrstna interpretacija rezultatov naj bi privedla do sprememb,
dopolnitev starih spoznanj in tudi do novih spoznanj (1).
2.1.1 Zaključne ugotovitve
Zaključne ugotovitve morajo zaključiti besedilo in ga ponovno stakniti z uvodom (1). V
zaključnih ugotovitvah povzamemo ključne misli diplomske naloge in jih predstavimo v
strnjeni obliki, prikažemo pomen naših ugotovitev za ožje in širše predmetno področje ter
oblikujemo konkretna priporočila ali predloge. V tem delu lahko podamo kritiko svojemu
delu ter opozorimo na možne omejitve pri posploševanju pridobljenih rezultatov. Podamo
lahko tudi osebno mnenje in videnje problematike. Sklep mora biti povsem vaš, torej avtorski
(3).
2.6 Seznam virov
Pomembna sestavina strokovnega dela je seznam virov, kjer moramo navesti vse vire, ki smo
jih navedli v besedilu. Natančna navodila za navajanje in citiranje virov se v tehničnih
navodilih izdelave diplomske naloge..
2.7 Seznam uporabljenih simbolov oz. kratic
Če v besedilu uporabljate kratice, jih v abecednem vrstnem redu navedite v posebnem
poglavju.
Sestavni deli diplomske naloge
Navodila za pisanje in oblikovanje diplomske naloge UP VŠZI
2.8 Priloge
Med priloge lahko priložimo gradivo, ki ne sodi neposredno v glavno besedilo. Priloge so
lahko:
• računalniški izpisi rezultatov
• obsežne tabele
• anketni vprašalniki
• večja skupina slik, fotokopij dokumentov, fotografij.
Priloge morajo biti ustrezno označene, da se lahko na njih sklicujemo med besedilom.
2.9 CD medij
Na zadnji strani diplomskega dela mora biti prilepljen žepek s CD medijem, ki vsebuje
diplomsko nalogo v obliki word dokumenta. Na CD naj študent napiše podatke s platnice
diplomskega dela.ggggggggggggggggg

ninanana · Pridružen/-a: 25.07. 2012, 09:05 Prispevkov: 33

2.8 Priloge
Med priloge lahko priložimo gradivo, ki ne sodi neposredno v glavno besedilo. Priloge so
lahko:
• računalniški izpisi rezultatov
• obsežne tabele
• anketni vprašalniki
• večja skupina slik, fotokopij dokumentov, fotografij.
Priloge morajo biti ustrezno označene, da se lahko na njih sklicujemo med besedilom.
2.9 CD medij
Na zadnji strani diplomskega dela mora biti prilepljen žepek s CD medijem, ki vsebuje
diplomsko nalogo v obliki word dokumenta. Na CD naj študent napiše podatke s platnice
diplomskega dela.
Tehnična navodila za oblikovanje diplomske naloge
Navodila za pisanje in oblikovanje diplomske naloge UP VŠZI
3 TEHNIČNA NAVODILA ZA OBLIKOVANJE DIPLOMSKE
NALOGE
Zaradi večje preglednosti in enotnega izgleda diplomskih nalog je potrebno diplomsko nalogo
oblikovati v skladu s predpisano predlogo (glej prilogo 3).
Pri oblikovanju naj bo študent posebej pozoren na (3):
• oštevilčevanje poglavij
• številčenje strani
• oblikovanja besedila
• umeščanje in opremljanje slik in preglednic
• umeščanje enačb
• izdelavo seznama virov in citiranje.
3.1 Oštevilčevanje poglavij
Poglavja diplomske naloge začnemo oštevilčevati z uvodom, nazivi poglavij naj se pojavljajo
v glavi dokumenta), oštevilčujemo vsa poglavja osrednjega dela diplomske naloge – t.j. vse
do sklepa. Način oštevilčevanja poglavij, ki ga mora študent uporabiti pri izdelavi
diplomskega dela, je prikazano v preglednici 1.
Oštevilčevanje poglavij mora biti avtomatsko.
3.2 Številčenje strani
Strani številčimo od osrednjega dela diplomske naloge dalje. Številke strani so v nogi
besedila na desni strani (glej prilogo 3).
Tehnična navodila za oblikovanje diplomske naloge
Navodila za pisanje in oblikovanje diplomske naloge UP VŠZI
3.3 Oblikovanja besedila
Pri oblikovanju besedila je potrebno uporabljati naslednje standarde:
• uporaba urejevalnika besedila: diplomsko nalogo pišemo s pomočjo urejevalnika
besedil na računalnik;
• format papirja - besedilo izpisujemo na A4 format papirja praviloma enostransko,
zaželjeno je, da je osrednji del diplomskega dela natisnjen enostransko;
• kakovost tiska: priporočljivo je, da besedilo natisnemo z laserskim ali enakovrednim
tiskalnikom;
• robovi papirja: robovi papirja morajo biti levo 3 cm, desno 2 cm, zgoraj 2.5 cm,
spodaj 2.5 cm
• razmik med odstavki – razmik med odstavki naj bo ena prazna vrstica, med
podglavji in podpoglavji pa dve, vsako novo poglavje začnite pisati na novo stran
(zadnja vrstica odstavka naj ne bo sama na naslednji strani);
• obojestranska poravnava besedila – besedilo mora biti obojestransko poravnano z
predpisano pisavo;
• uporaba slogov - besedilo oblikujemo s pomočjo slogov (Style). Z oblikovanjem
besedila študent pokaže znanje pri uporabi urejevalnika besedil. Najpomembnejši
slogi, ki jih študent potrebuje za izdelavo diplomske naloge so prikazani v spodnji
preglednici.
Preglednica 1: Najpomembnejši slogi diplomskega dela
Slog Vrsta, velikost in oblika črk
1 POGLAVJE Times New Roman, 14 pt, leva por., vel. črke, krepek
tisk, oštevilčeno
1.1 Podpoglavje Times New Roman, 14 pt, leva por., navadne črke - ne
vel. črke, krepek tisk, oštevilčeno
2.1.1 Podpoglavje Times New Roman, 12 pt, leva por., navadne črke - ne
vel. črke, krepek tisk, oštevilčeno
Besedilo Besedilo (Times New Roman, 12 pt, obojestranska
por)
NEOŠTEVILČEN NASLOV Times New Roman, 14 pt, leva por., vel. črke, krepek
tisk
Preglednica 1: naziv preglednice Times New roman 10, sredinska poravnava, krepek
tisk, avtomatsko oštevičevanje, nad preglednico
Slika 1: naziv slike Times New roman 10, sredinska poravnava, krepek
tisk, avtomatsko oštevičevanje, nad sliko
1 Opomba Times New Roman, 10 pt, obojstranska por., avt .
oštevičevanje
3.4 Umeščanje in opremljanje slik in preglednic
Slika v besedilu mora biti sredinsko poravnana. Imeti mora zaporedno številko in naslov.
Vsaka slika mora imeti sklic v besedilu in mora biti z njim vsebinsko povezana. Slika mora
biti pravilno označena, da lahko izdelamo avtomatsko kazalo slik (glej prilogo 3).

ninanana · Pridružen/-a: 25.07. 2012, 09:05 Prispevkov: 33

Pod sliko mora biti navedena pojasnitev opomb, kratic ali simbolov ter naveden vir. Oznaka
slike oz. preglednice se mora nahajati nad samo sliko. Izogibajte se nepreglednim in obsežnim
slikam, oz. tabelam.
3.5 Umeščanje enačb
Enačbe številčite tako, da je prva številka številka poglavja, druga številka pa zaporedna
številka enačbe v poglavju.
Primer:
ob = a + b + c (2.1)
3.6 Uporaba opomb
Opombe besedila oblikujemo v skladu s predpisano predlogo. Uporabljamo jih, ko (3):
• želimo določeno trditev bolje pojasniti ali ilustrirati;
• želimo napotiti bralca na druge vire, ki jih poznate;
• kadar celotno podpoglavje povzemate po določenem viru.
Napotki pri uporabi opomb:
• opombe so oštevilčene od začetka do konca besedila z istim vrstnim redom;
• na koncu vske opombe je vedno pika.
3.7 Seznam virov
Natančna navodila za navajanje virov so povzeta iz knjige avtorja Miroljuba Jakovljevića:
»Od izbire teme do zagovora diplomskega dela« (4).
2.1.1 Navedki v besedilu
V biomedicini je dopustno navajanje tujih dognanj, spoznanj in misli po smislu, ne pa
dobesedno, pri tem je treba biti pozoren, da vsebine ne popačimo.
V besedilu navedke oštevilčimo po vrstnem redu pojavljanja v besedilu z arabskimi
številkami med oklepajema, npr. (4). Če se pozneje v besedilu znova sklicujemo na že
uporabljeni navedek, napišemo številko, ki jo je navedek dobil pri prvi omembi. Navedki,
uporabljeni samo v tabelah in slikah, naj bodo oštevilčeni po vrstnem redu, kakor sodijo
tabele in slike v besedilo. Pri navajanju več del istega avtorja dobi vsak navedek svojo
številko.
Če nam delo ni dostopno v izvirniku, ga navajamo preko posredujočega dela. Vsi navedki iz
besedila, tudi iz posredujočega dela, pa so vsebovani v seznamu virov (4).
Tehnična navodila za oblikovanje diplomske naloge
Navodila za pisanje in oblikovanje diplomske naloge UP VŠZI
2.1.1 Seznam virov
Podatki o navedenih delih morajo biti točni in preverjeni. V seznamu virov navedemo tako
tiskane kot elektronske vire podatkov. Viri so napisani v ležečem tisku in si sledijo po
zaporednih številkah navedkov. Citirano delo vsebuje priimek in začetnico imena avtorja
oziroma avtorjev in/ali urednika oziroma urednikov, naslov in podnaslov originalnega dela,
podatke o izdaji in natisu ter impresum:
Priimek in ime avtorja(ev) in/ali urednika(ov). Najprej so navedeni priimki i črke imen
vseh avtorjev in/ali urednikov (editorjev) po vrstnem redu kot v citiranem delu. Avtorji so
ločeni z vejico, na koncu je pik. Navajamo vse avtorje, če jih je do šest, če pa jih je več,
navedemo prve tri in dodamo et al. (in ostali). Če pisec prispevka ni znan, namesto imena
napišemo Anon.Če je pisec sestavka organizacija, potem jo napišemo namesto imena avtorja v
jeziku., v katerem je napisana (primer 1).
Primer 1:
The Committee on the Scandinavian society for Clinical Chemistry and Clinical Physiology
Če navajamo uradne liste ali zakone, jih zapišemo na mestu imena avtorjev (primer 2).
Primer 2:
Zakon o zdravstvenem varstvu RS.
Naslov in podnaslov originalnega dela. Prvo besedo v naslovu pišemo z veliko začetnico,
vse ostale z malo, razen lastnih imen in samostalnikov pri nemških naslovih.Na koncu naslova
je pika. Podnaslov ločimo od naslova z dvopičjem.
Podatki o izdaji in natisu. Podatke zapišemo v skrajšani obliki, in sicer po pravopisu jezika
po katerem je delo napisano (primer 3).
Primer 3:
* First Edition = 1st ed.; Second Edition = 2nd ed.; Third Edition = 3rd ed.;
* Second Edition, revised and Expanded = 2nd ed., rev. and epanded;
* Fourth Edition, Fourth printing = 4th ed.,4th print.;
* druga, dopolnjena izdaja =2. dop.izd.;
*Dritte Auflage= 3. Aufl..
Impresum (kraj izdaje, založnik ali izdajatelj in letnica izdaje).
Impresum je za različna dela različen:
• Pri knjigah in drugih monografijah je za krajem izdaje dvopičje, sledi ime založbe, za
njim vejica, nato letnica izdaje, ki ji sledi dvopičje in nato strani od – do ter pika. Če je
več krajev, napišemo prvega in dodamo /etc./. Če v knjigi ni navedena letnica izdaje,
napišemo letnico natisa (copyright) (primer 4 in 5).
Primer 4:
Jones DA, Round JM. Skeletal muscle in health and disease: a textbox of muscle
physiology. Manchester /etc./: Manchester University Press, 1992: 41-54.ffffffffffffffffffff

ninanana · Pridružen/-a: 25.07. 2012, 09:05 Prispevkov: 33

Primer 5:
Kisner C, Colby LA. Therapeutic exercise: foundation and techniques. 2nd ed.
Philadelphia: Davis, cop., 1990: 43-56.
• Pri poglavju iz knjige napišemo za avtorjem(ji) in naslovom poglavja »In:«nato pa vse
podatke o knjigi, iz katere je poglavje (primer 6).
Primer 6:
Mollnar GE, Perrin JCS. Head Injury. In: Mollnar GE, ed. Pediatric rehabilitation. 2nd
ed. Baltimore /etc./: William and Wilkins, cop. 1992: 254-292.
• Pri prispevku iz zbornika pišemo za avtorjema(ji) in naslovom poglavja »In:«nato pa
vse podatke o uredniku, vejica, ime kongresa, dvopičje, tema kongresa, dvopičje,
podnaslov, vejica, kraj izdaje, dvopičje, založnik ali izdajatelj, vejica, leto izdaje,
dvopičje, strani prispevka od začetka do konca in pika (primera 7 in Cool

.
Primer 7:
Radonjić-Miholič V, Rakušček N. Skupinska terapija – dopolnilni program rehabilitacije
bolnikov z afazijo. In: Vovk M, Lenček S, eds. 3. Srečanje logopedov Slovenije: Govor in
govorne motnje pri otrocih od 4. – 9.leta starosti: zbornik referatov. Gozd Martuljek
1991. Ljubljana: Aktiv logopedov Ljubljane, Gorenjske in Dolenjske, 1991: 62-65.
Primer 8:
Košorok V. Problem profesionalne rehabilitacije po poškodbi glave. In: 7.
alpenlaendisch-adriatisches Symposium fuer internationale Zusammenarbeit in der
Rehabilitation: Probleme, Moeglichkeiten und Grenzen der Rehabilitation bei schwer
Gleidmassenverletzen und bei polytraumatiesirten: Schlussbreiht, garmisch-
Partenkirchen/Murnau 1991. Wien: Allgemeine Unfallversicherungsanstalt, cop. 1992:
241-243.
• Pri Peršernovi nalogi, diplomskem in magistrskem delu ter doktorski dizertaciji za
avtorjem(ji) in naslovom dela napišemo vrsta dela [Prešernova naloga, diplomsko ali
magistrsko delo, doktorska dizertacija] in zakljčimo s piko. Nadaljujemo s krajem,
dvopičjem, ustanovo, vejico in zaključimo z letom in s piko.
Primer 9:
Šolič N. Teniški komolec [diplomsko delo]. Ljubljana: Oddlek za fiziooterapij, Visoka šola
za zdravstvo, Univerza v Ljubljani, 1997.
• Pri člankih je treba naslove revij, iz katerih je navedek, krajšati, kot to določa Index
medicus. Kratici naslova revije sledi letnica, nato podpičje, letnik (volume), okrogli
oklepaj, številka revije, okrogli zaklepj, dvopičje in nazadnje strani od začetka do
konca sestavka in pika (primer 10)
Primer 10:
Michaud LJ, Rivara FP, Jaffe KM, Fay G. Dailey JL. Traumatic brain injury as a risk
factor for behavioral disorders in children. Arch Phys Med Rehabil 1993; 74(4): 368-375.
Tehnična navodila za oblikovanje diplomske naloge
Navodila za pisanje in oblikovanje diplomske naloge UP VŠZI

ninanana · Pridružen/-a: 25.07. 2012, 09:05 Prispevkov: 33

SEZNAM VIROV
Pri nastanku tega dokumenta so bili uporabljeni naslednji viri, ki jih priporočamo študentom,
da jih preštudirajo pred izdelavo dispozicije in diplomske naloge.
1 Kobeja B. Napotki za pisanje seminarske in diplomske naloge. Koper: Visoka šola za
management v Kopru, 2002: 53-106.
2 Kališnik M, Zabavnik-Piano J, Rožić-Hristovski A. Uvod v znanstvenoraziskovalno
metodologijo na področju biomedicine. Ljubljana:Inštitut za varovanje zdravja
Republike Slovenije, 2000: 60-62.
3 Žižmond E. Kako nastane pisno delo. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta
Maribor, 1998: 10-43.
4 Jakovljević M. Od izbire teme do diplomskega dela. Ljubljana: Univerza v Ljubljani,
Visoka šola za zdravstvo, 1997: 20-24.
5 Bučar B, Šabič Z, Brglez M. Navodila za pisanje seminarske naloge in diplomskega
dela. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, 2000: 38-50.
6 Wilson K. Zdravstvena nega – uvod v raziskovalno delo. Maribor: Zdravstveni dom dr.
Adolfa Drolca, 2002: 19-21.
Priloge
Navodila za pisanje in oblikovanje diplomske naloge UP VŠZI
PRILOGE
Priloga 1 – platnica diplomske naloge
Priloga 2 – ponovljena platnica diplomske naloge
Priloga 3 – predloga diplomske naloge
UNIVERZA NA PRIMORSKEM
VISOKA ŠOLA ZA ZDRAVSTVO IZOLA
(Times New Roman, 14 pt, sredinska por., vel. črke)
DIPLOMSKA NALOGA
(Times New Roman,18pt,sredinska poravnava.,velike črke)
Kraj, mesec, leto
(Times New Roman, 14 pt, sredinska por.,)
Priloga 1 – Platnica diplomske naloge
UNIVERZA NA PRIMORSKEM
VISOKA ŠOLA ZA ZDRAVSTVO IZOLA
(Times New Roman, 14 pt, sredinska por., vel. črke)
NASLOV DIPLOMSKE NALOGE
(Times New Roman, 18pt,sredinska poravnava.,velike črke, krepek tisk)
NASLOV DIPLOMSKE NALOGE V ANGLEŠKEM JEZIKU
(Times New Roman, 14pt,sredinska poravnava.,velike črke, krepek tisk)
Študent: IME IN PRIIMEK
Mentor: IME IN PRIIMEK z ustreznimi znanstvenimi nazivi
Študijski program: VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM
Študijska smer: ZDRAVSTVENA NEGA
(Times New Roman, 14 pt, leva por., vel. črke)
Kraj, mesec, leto
(Times New Roman, 14 pt, sredinska por., vel. črke)

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli