Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

ninanana123

1
NAVODILA ZA IZBIRO, IZDELAVO
IN ZAGOVOR DIPLOMSKEGA DELA
(samo za interno uporabo)
Litija, januar 2011
Opomba:
Ta navodila zajemajo splošne usmeritve in priporočila, ki naj bi jih upoštevali študenti z
razumnimi odstopanji, po dogovoru z mentorjem.
Študent mora pri izdelavi diplomskega dela upoštevati določila Pravilnika o diplomiranju
Izobraževalnega centra Geoss, OE Višja strokovna šola
2
1. UVOD
Ob začetku študija, v prvem letniku, se vsakemu študentu zdi diploma nekaj zelo oddaljenega in
sanjskega. V drugem letniku pa to postane že prava resničnost. Ko študenta do konca študijskih
obveznosti loči le še nekaj izpitov, začne vedno bolj intenzivno razmišljati o vsebini svojega
diplomskega dela.
V mislih tehta, kateri predmeti so bili tisti, ki jih je najraje poslušal in pri njih najbolj intenzivno sodeloval?
Kateri predavatelj pri določenem predmetu je »tista oseba«, pri kateri bi si želel delati diplomsko delo?
Katero področje je tisto, kjer že ima določene izkušnje oziroma bi na njem želel v prihodnje delati in se
razvijati? Vse to so vprašanja, ki so pred odločitvijo povsem pričakovana in prav je, da študent pred
svojo odločitvijo temeljito razmisli o njih. Morda ni odveč tudi posvetovanje z vodstvom šole ali
posvetovanje v podjetju, kjer je študent zaposlen.
Z željo, da bi se na priprave in pisanje diplomskega dela ter zagovor naloge kar najbolje pripravili, smo v
tej publikaciji pripravili navodila ter dobronamerna priporočila, ki vam bodo v pomoč na vaši poti do
diplome.
3
2. PRIPRAVA DIPLOMSKEGA DELA
Pisci diplomskih in drugih strokovnih del ne ustvarjajo kar po spominu in ne izhajajo zgolj iz svojega
omejenega znanja, ampak si pri svojem pisanju pomagajo z raznimi objavljenim podatki, povzemajo
dejstva iz drugih del, s proučevanjem literature črpajo tuje znanje, uporabljajo že izdelane koncepte in
teorije ter povzemajo tuje misli. Vsako raziskovanje in pisanje torej deloma temelji na proučevanju že
obstoječih podatkov. Obstoječe znanje povzemamo, ga razčlenjujemo, dopolnjujemo in z dodanim
lastnim prispevkom združujemo v novo kakovostno znanje. Tako ali drugače zapisano znanje s tem
omogoča napredek in porajanje novega znanja, saj vsakokrat ni treba vsega ponovno odkrivati (Kobeja,
2001, 11).
2.1. Izbira teme diplomskega dela
Študent izbere temo diplomskega dela po lastni presoji ali na osnovi razpisanih tem za diplomska dela.
Pred prijavo teme študent seznani mentorja o izbrani temi in si pridobi njegovo soglasje.
Mentor pri izdelavi diplomskega dela je predavatelj višje strokovne šole.
Pred začetkom izbire teme diplomskega dela si mora vsakdo postaviti nekaj vprašanj:
1. Kaj in zakaj nas to, kar želimo v diplomskemu delu proučevati, sploh zanima (zakaj naj bi to
besedilo sploh kdo bral)?
2. Kaj je natančno tisto, kar nas zanima, kar želimo proučevati?
3. Kako bomo proučevali tisto, kar nas zanima (kakšna bo struktura in metoda)?
4. Iz česa bomo črpali znanje (podatke, informacije)?
Odgovore na zastavljena vprašanja iščemo postopno. Osnovna ideja bo povezana s posameznikovim
osebnim zanimanjem za določeno temo, z izkušnjami, ki jih ima pri vskdanjem delu ali bo temeljila na
izdelkih, ki so nastajali v času študija. Izdelovanje diplomskega dela, ki posameznika ne zanima, po vsej
verjetnosti ne bo dalo posebnih rezultatov. Ne smemo pozabiti na intelektualno radovednost, ki bo
skoraj vsak problem naredila zanimiv. Osnovni pogoj za zanimanje posameznika za določeno temo pa
vsekakor mora biti določena raven znanja o izbrani temi. Z izdelavo diplomskega dela bo posameznik
nadgrajeval in izboljševal svoje znanje na določenem strokovnem področju.
2.2. Prijava teme diplomskega dela in dispozicija naloge
Študent prijavi temo na obrazcu »Prijava teme diplomskega dela« v Referatu za študentske zadeve,
obvezno mora priložiti tudi »Dispozicijo diplomskega dela«. Oboje mora predložiti v 3 izvodih.
Dispozicija naloge mora vsebovati točke, določene v 8. členu Pravilnika o diplomiranju:
 naslov diplomskega dela
 ime obravnavane organizacije (če tema ni splošna) in podatke o organizaciji
 opredelitev obravnavane zadeve
 namen, cilje in osnovne trditve (teze, hipoteze) diplomskega dela
 predvidene metode raziskovanja
 predvideno sestavo poglavij (kazalo)
 seznam predvidenih virov.
Dispozicije obravnava študijska komisija enkrat mesečno po terminih, določenih v Letnem
delovnem načrtu šole. O sklepu komisije je študent pisno obveščen. Ko študent dobi odgovor
študijske komisije, se poveže z mentorjem na šoli – elektronski naslov dobi v Referatu za
4
študentske zadeve. Od potrditve dispozicije dalje svetujemo sodelovanje z mentorjem. Pogoj za
prijavo na zagovor diplomske naloge so opravljene študijske in poravnane finančne obveznosti ter
soglasje mentorjev.
2.2.1. Naslov diplomskega dela
Napišite predvideni naslov diplomskega dela.
2.2.2. Ime obravnavane organizacije
V kolikor se bo diplomsko delo nanašala na določeno organizacijo, podjetje, le-to kratko predstavite
(naslov, opis dejavnosti, število zaposlenih, vizijo, strategijo). Opis vsebuje pol do s stran A4 formata.
2.2.3. Opredelitev obravnavane zadeve
V tej točki opredelite področje raziskovanja in problem, ki ga nameravate proučevati.
Največ na pol strani opišite problem, ki je pritegnil vašo pozornost. Pojasnite razsežnost tega problema,
zakaj ste se za njega odločili in pomen njegovega reševanja.
2.2.4. Namen, cilj in osnovne trditve diplomskega dela
V omenjeni točki opišite namen vašega diplomskega dela, katere konkretne cilje želite s svojim
diplomskim delom doseči in katere so vaše trditve (hipoteze), ki jih boste skušali v vašem diplomskem
delu dokazati. Pri tem izhajajte iz problema, ki ste ga opredelili v prejšnji točki.
2.2.5. Predvidene metode raziskovanja
V tem poglavju je potrebno opredeliti metode raziskovanj, ki jih boste uporabili.
Bo vaša diplomsko delo teoretičnega značaja in boste uporabili statistične podatke?
Boste naredili anketo na določenem številu – vzorcu?
Boste svojo nalogo delali na primeru konkretnega podjetja – organizacije?
Kje in na kakšen način boste zbrali potrebne podatke?
2.2.6. Predvideno kazalo
Kazalo, ki ga boste priložili dispoziciji je okvirno. Morda ga boste morali pri pisanju dopolniti ali
spremeniti. Kazalo mora vsebovati naslove glavnih poglavij in podpoglavij, iz katerih bo razvidna
sestava in njihovo zaporedje. Posamezna poglavja morajo biti med seboj logično in smiselno povezana.
Skupaj morajo tvoriti celovito in zaključeno celoto.
2.2.7. Seznam predvidenim virov
Ta seznam naj vsebuje seznam literature in drugih virov (npr. internet naslovi), katere boste uporabili za
sestavo diplomskega dela. Pazite na pravilno navajanje uporabljenih virov (glej navodila zadaj).
Praviloma literatura ne sme biti starejša od 10 let.
2.3. Potrditev teme diplomskega dela
5
Študent posreduje prijavo teme skupaj z dispozicijo naloge v Referat za študentske zadeve. Referat
posreduje prijavo teme predvidenemu mentorju, lahko pa predlaga tudi somentorja.
6
Če predvideni mentor predlaga somentorja, mora prijavo teme podpisati tudi somentor.
Predlagano temo diplomskega dela, ki jo je podpisal mentor ( in somentor) preveri ravnatelj, ki lahko
prijavo vrne mentorju, če se z njo ne strinja. Če nima pripomb, jo s podpisom dokončno potrdi.
2.4. Evidentiranje potrjene teme diplomskega dela
Teme in izhodišč, na katerih temelji dispozicija diplomskega dela, ni mogoče spremeniti. Veljavnost
prijave teme je omejena na največ 6 mesecev po potrditvi. Po poteku 6 mesecev mora študent vložiti
prošnjo za podaljšanje roka za izdelavo diplomskega dela. Referat evidentira potrjeno prijavo teme
diplomskega dela.
Po en izvod potrjene Prijave teme pošlje referat mentorju (in somentorju), 1 kandidatu, 1 izvod pa
arhivira.
7
3. NAVODILA IN NAPOTKI ZA PISANJE DIPLOMSKEGA DELA
Diplomsko delo je študentovo samostojno strokovno delo. Diplomsko delo je pisni dokument, s katerim
študent dokaže, kako zmore v študiju pridobljena znanja uporabiti za obravnavanje določene izbrane
tematike z določenega strokovnega področja. Diplomsko delo je dokaz samostojnega strokovnega dela
študenta. Usmerjena mora biti v kritično reševanje izbrane teme iz prakse in aplikacije strokovno –
tehničnega znanja.
3.1. Načrt in potek priprave diplomskega dela
O tem, kako se načrtuje raziskava, smo povzeli nekaj navodil in napotkov, ki so jih napisali na Visoki šoli
za socialne delavce v Ljubljani:
I. PREDHODNA FAZA
PREGLED VIROV IDEJ ZA TEME
PREDLOG DIPLOMSKEGA DELA Prijava teme diplomskega dela
ODOBRITEV
II. NAČRTOVANJE RAZISKAVE
 OPREDELITEV PROBLEMA
 IZBOR IN DEFINIRANJE SPREMENLJIVK
 IZBOR VIROV, IZBOR ALI IZDELAVA MERSKIH INSTRUMENTOV
 OPREDELITEV POPULACIJE IN NAČRT VZROČENJA
 NAČRT ZBIRANJA PODATKOV
 NAČRT OBDELAVE PODATKOV
III. IZVEDBA
 ZBIRANJE PODATKOV
 ANALIZA PODATKOV
IV. ZAKLJUČKI IN PREDLOGI
3.2. Delo z viri (literaturo)
3.2.1. Pregled in izbor virov
Že pri izbiranju teme smo pregledali različno literaturo. Delo z viri, študij literature, izpisovanje, urejanje
zapiskov in podobna opravila spremljajo izvajanje raziskave v vseh fazah. Sestavljajo študijsko delo, ki
poteka vzporedno ob različnih praktičnih opravilih izvajanja raziskave. Pri zbiranju gradiva ima izbor
virov velik pomen, še zlasti je pomembno novo, še neznano in neobdelano gradivo.
3.2.2. Vrste virov
Vire na grobo razdelimo v tri skupine:
- primarni: opazovanja, ugotovitve, analize, ki jih opiše raziskovalec sam; to je lahko članek ali pa
"siva literatura";
8
- sekundarni: knjige, članki, ki jih ni napisal raziskovalec sam, pač pa drugi na osnovi njegovih
ugotovitev. Zgolj s sekundarnimi viri se ne moremo zadovoljiti, ker so primarni viri natančnejši,
izčrpnejši. Edini problem pri iskanju takih primarnih virov je, da so težje dostopni.
Med sekundarne vire štejemo tudi razne strokovne enciklopedije, priročnike;
- Terciarni viri: to so zapisi o literaturi na nekem področju – bibliografije, recenzije, kazala,
izvlečki.
Diplomskemu delu je v prid, če uporabljamo več vrst virov in jih med seboj tudi primerjamo ter
preverjamo.
3.2.3. Iskanje literature
Pri iskanju literature za svojo temo imamo pet osnovnih možnosti:
- da iščemo neposredno po policah: preko UDK (univerzalni decimalni klasifikaciji) najdemo šifro
področja, ki nas zanima in pripravimo seznam knjig oz. revij, kje so objavljeni strokovni članki
- s pomočjo katalogov v knjižnicah (računalniške zbirke knjižnic),
- s pomočjo bibliografij, izvlečkov, knjižnih predlogov, ki so objavljeni v revijah,
- uporabljamo domače in tuje računalniške baze podatkov na spletu (COBISS, ARNES,
brskalniki...)
Viri, ki jih navajamu v diplomskem delu, morajo biti tako elektronski, kot tudi v knjižni obliki. Od
strokovne teme je odvisno, kateri bodo prevladovali, praviloma pa ne smejo biti starejši kot deset let.
3.3. Branje
Izbor literature, ki jo nameravamo upoštevati pri pisanju, naj bo dovolj širok, da ne bomo že v samem
začetku spregledali kakega pomembnega dela. Seveda to ne pomeni, da bomo morali prebrati goro
knjig. Le pregledali jih bomo. Prebrali in izpisali pa si bomo le tisto, kar je pomembno za našo temo. In
tu je prvo in najvažnejše pravilo: Ne zapičite se v prvo debelo knjigo z namenom, da bi jo preštudirali od
prve do zadnje strani! Izberite si več knjig in jih najprej na hitro preglejte! Ravnajte se po teh pravilih:
1. Preletite naslovno stran in podatke o piscu. Je pisec znan strokovnjak? Je knjiga nova ali niso
podatki morda zastareli?
2. Preletite predgovor ali uvod. Tu pisec navadno sam povzame osnovne misli svojega dela in
nam tako prihrani branje cele knjige.
3. Preletite kazalo. Je v knjigi kaj uporabnega za vaš namen?
4. Prelistajte knjigo in preletite naslove in podnaslove. Označite si odstavke, ki pridejo v poštev.
5. Preglejte knjige, grafikone, tabele. Morda je v njih kaj zanimivega za vas.
6. Preletite stvarno kazalo (indeks). Se pojavljajo v knjigi pojmi, ki jih boste omenjali v svojem
poročilu?
7. Ko ste tako pregledali več knjig in označili poglavja, odstavke, strani ali pojme, ki so pomembni
za vas, vzemite prvo knjigo, se vrnite k označenim odstavkom in jih preštudirajte. Naredite si
jasne in natančne izpiske.
8. Ko ste si izpisali, kar ste nameravali, preverite še enkrat, če ste v resnici izčrpali vse, kar ste si
prej označili, in če so zapiski točni.
9
3.4. Izpisovanje iz literature
Izpiskov iz literature ne pišite v zvezke, ampak na kartice oziroma na ločene liste, ki jih nato lahko
poljubno razporejate. Pripravite si sveženj listov ali kartic takega formata, ki vam ustreza (primeren
format je npr. A5 ali pa format bibliotečne kartice). Ob gornjem robu kartice napišite pojem (geslo), na
katerega se nanaša izvleček, zaporedno številko dela ( na seznamu literature, ki jo nameravate
upoštevati) in stran. Sledi izvleček ali pa dobeseden citat. Pri izpisovanju in oblikovanju izvlečkov
upoštevajte naslednja priporočila:
1. Beležke naj bodo kratke, toda popolne in točne. Ni treba pisati celih stavkov.
2. Beležke pišite s svojimi besedami, razen če so dobesedni citati ali če iz kakega drugega
razloga želite čim natančneje ponoviti besede avtorja.
3. Napišite vse podatke, ki jih boste pri prvem izpisovanju potrebovali. Ne zanašajte se na to, da
boste izpisek kdaj kasneje dopolnili.
4. Pišite na računalnik.
5. Lahko uporabite okrajšave in kratice, toda le, če je gotovo, da jih boste kasneje brez težav
razumeli.
6. Bibliografski in drugi podatki, ki jih nameravate upoštevati, naj bodo popolni, da vam jih ne bo
treba ponovno iskati in dopolnjevati.
7. Povzemite glavne misli in ne prepisujte podrobnosti.
8. Od časa do časa preglejte in uredite kartice, da vidite, kaj manjka.
Ko uporabljate računalniški urejevalnik besedila, lahko izvlečke vnašate neposredno pod ustrezna
poglavja dispozicije diplomskega dela, jih kopičite in sproti urejajte. Lahko pa vnašate izvlečke v bazo
podatkov, iz nje pa nato prekopirajte v besedilo diplomskega dela, kar potrebujete.
3.5. Urejanje svoje dokumentacije
Kartice, ki ste jih nastavili ob pisanju diplomskega dela (lahko pa s tem sistemom začnete že pri pisanju
različnih seminarskih nalog), so zametek vaše lastne dokumentacije. Zato jih potem, ko boste uspešno
zagovarjali nalogo, ne zavrzite. Pri strokovnem delu boste morali še večkrat opraviti kako analizo,
pripraviti poročilo ali članek, predavanje ali podobno. Svojo kartoteko izpiskov boste lahko dopolnjevali
in preurejali ter jo prilagajali vsakokrat drugemu namenu. Na ta način si lahko prihranite veliko časa in
izboljšate kvaliteto svojih poročil.
10
4. PISANJE DIPLOMSKEGA DELA
Dobro diplomsko delo je znamenje pisčeve strokovnosti in usposobljenosti za proučevanje določenega
področja. Zato jezik v diplomskemu delu ne sme biti esejističen, literaren, ampak stvaren, strokoven. To
pomeni, da se moramo izražati jasno, razločno in pravilno ter dosledno uporabljati strokovno
terminologijo. To ne pomeni, da mora biti pisanje suhoparno. Nasprotno; če se izražamo jasno ter
zavzeto, sledimo osrednji misli ali dokazovanju, bo naše pisanje za bralca zanimivo.
Slog je najbolj oseben izraz pisca in je nanj najtežje vplivati ter ga izboljšati. Nekateri ljudje se pač lažje
in lepše izražajo, drugi pa težje in bolj okorno. Vendar se da s tem, da opozorimo na napake ter z vajo,
tudi pri tem marsikaj izboljšati. Te napake so: izrazna zavrtost, prikrivanje miselne praznine z
leporečenjem in frazami, ki nič ne povedo ter okolišenje in nepotrebno zapletanje misli. Poglejmo jih
bližje:
1. Prva napaka je izrazna zavrtost. Zelo pogosto se zgodi, da študent pri ustnem zagovoru pove o
svojem delu veliko več, zanimiveje in lepše, kot je zapisano v njegovi nalogi. Kot bi se ljudje, kadar
pišejo, bali naravnost povedati kar mislijo. Sprostite se, pustite mislim prosto pot, zapisujte, kar vam
pade na pamet; kasneje boste izločili tisto, kar ne sodi v tako besedilo!
2. Druga napaka je prikrivanje miselne praznine z leporečjem in frazarjenjem, ki nič ne pove. Kadar so
te sestavine v nalogi po nemarnem, se jih da nadomestiti s pomensko bogatejšimi stavki; v nasprotnem
primeru jih je pač treba črtati.
3. Tretja napaka je okolišenje in nepotrebno zapletanje misli. Beremo na primer: "Če svoje razmišljanje
omejim na okvir našega zavoda, ugotavljam, da v zavodu še nismo uspeli organizirati načinov razvijanja
strokovnega dela." Bolje bi bilo: "V našem zavodu se strokovno delo ne razvija tako, kot bi želeli. Ne
vem pa, če to velja tudi za druge ustanove te vrste pri nas." Povej naravnost, kar misliš! Tudi uradniški
in aktivistični jezik kazi podobo naših diplom.
V nadaljevanju bomo natančneje pojasnili, kako pišemo posamezna poglavja diplomskega dela. Tu naj
navedemo le nekaj navodil za lažji začetek. Navadno ni najbolje, če se lotimo pisanja diplomskega dela
pri predgovoru. Tega bomo napisali prav nazadnje, ko bo pred nami celotno delo. Najbolje je, da
začnemo pisati tisti del diplomskega dela, pri katerem nam bo šlo pisanje najlažje od rok. V začetku se
ne ubadajmo preveč z vprašanji razporejanja snovi, ampak pustimo mislim prosto pot. Urejali bomo
kasneje.
Vedeti moramo tudi, da pišemo poročilo za druge ljudi, za bralce, da bi jih obvestili o svojem
raziskovalnem delu. Bralci ne poznajo naših motivov in razlogov, zaradi katerih smo izbrali določeno
temo; ne vedo, kaj smo premišljevali in doživljali med izvajanjem raziskave; ne poznajo razlogov za
posamezne raziskovalne odločitve; tudi niso podrobneje seznanjeni s posebnim področjem
problematike, ki smo ga raziskovali. Vse to jim je treba pojasniti. Pišemo tako, da bo drugim jasno,
kaj smo delali in zakaj, kaj smo ugotovili in kaj to pomeni.
4.1. Poglavja diplomskega dela
Poglavja diplomskega dela razdelimo lahko na tri širše enote: začetni del diplomskega dela, osrednji del
in zaključni del diplomskega dela. (Teh treh delov ne naslavljamo posebej.) Poglavja v osrednjem delu
in zaključnem delu diplomskega dela so oštevilčena, tako kot je razvidno spodaj.
11
ZAČETNI DEL:
1. Naslovna stran
2. Predgovor
3. kazalo
OSREDNJI DEL:
1. Teoretični uvod
2. Problem
3. Metodologija
4. Rezultati
5. Razprava
6. Sklepi
7. Predlogi
SKLEPNI DEL:
8. Opombe
9. Uporabljena literatura
10. Povzetek v angleščini
Dodatek ( po potrebi)
To so poglavja, ki jih mora imeti sleherno diplomsk delo, ki ima značaj strokovnega poročila. Ta poglavja
lahko členimo na podpoglavja. Razen pri opisu metodologije, ker moramo slediti predpisani shemi (ki jo
navajamo spodaj), lahko podpoglavja oblikujemo po svoje. Spodaj bomo podrobneje pojasnili vsakega
od teh delov.
4.2. Začetni del diplomskega dela
Diplomsko delo je dokument, ki priča o strokovni usposobljenosti njenega avtorja in o vzgojnoizobraževalnem
delu in razvoju šole. Naslovna stran je tisti del tega dokumenta, po katerem ga lahko
prepoznamo in razlikujemo od drugih. Naslovna stran vsebuje osnovne podatke o delu in mora biti
urejena strogo po teh navodilih in v skladu z navedenim primerom.
12
Primer naslovnice (ovitka) diplomskega dela:
IZOBRAŽEVALNI CENTER GEOSS D.O.O, Litija
OE Višja strokovna šola
Nina VODOPIVEC
(ime in priimek)
EKONOMSKI VIDIKI …
(naslov diplomskega dela z največ 48 znaki)
DIPLOMSKO DELO
Litija, november 2011
13
Primer 1. notranje stani diplomskega dela:
IZOBRAŽEVALNI CENTER GEOSS D.O.O, Litija
OE Višja strokovna šola
DIPLOMSKO DELO
(naslov diplomskega dela)
Priimek in ime:
Študent(ka) izrednega študija
Številka indeksa:
Program:
Mentor: (naziv, ime in priimek)
Somentor: (naziv, ime in priimek) – (če ste ga imeli)
Kraj, mesec, leto
14
Posvetilo na začetku diplomskega dela ni obvezno, niti ni običajno. Lahko pa ga študent uporabi po
želji. Posvetilo se napiše na posebno stran, ki sledi naslovni strani.
Tudi moto ni nujna sestavina diplomskega dela, a se ne pojavlja tako redko in je lahko prav primerno
dopolnilo diplomskega dela, kadar jedrnato ali metaforično izraža osnovno misel ali osnovni problem
diplomskega dela. Za moto običajno izberemo misel ali verz kake znane osebnosti ali kak pregovor ali
rek. Moto naj bo v vsebinski zvezi s temo diplomskega dela. Ne pišemo ga v narekovajih; ne pozabimo
navesti imena avtorja. Tudi moto pišemo na posebno stran in pomaknjeno k desnemu robu. Ne pišemo
naslova "Moto".
Predgovor naj bralca pouči o naravi našega dela in ga usmeri, da ne bo v delu iskal tistega, česar v
njem ni, in česar tudi nismo nameravali obravnavati. V predgovoru, ki naj bo kratek (do ene strani),
opišemo okoliščine ali razloge, zaradi katerih smo se odločili za obravnavanje določene teme ali za
izbiro določenega zornega kota ali ravni obdelave; na kratko napovemo vsebino poročila; pojasnimo
namen raziskave; omenimo pomembne omejitve pri posploševanju ugotovitev ali njihovi uporabi.
Navada je, da na koncu predgovora omenimo osebe, ki so nam omogočile izvajanje dela in pri njem
pomagale ter se jim zahvalimo.
Predgovoru sledi kazalo vsebine - poglavij in podpoglavij. Kazalo sestavimo čisto na koncu pisanja
poročila, ko je že natipkan čistopis. V oblikovalcu teksta Word for Windows imate na razpolago različne
oblike kazal, med katerimi lahko izbirate. Računalnik vam bo sam izdelal kazalo.
Kazalu sledi seznam tabel, v kolikor ste jih v svoji nalogi uporabili. Pod vsako tabelo v tekstu navedemo
zaporedno številko in naslov tabel. Seznam tabel oblikujemo tako, da je na prvem mestu zaporedna
številka tabele in na drugem mestu vsebina tabele. Na koncu vrstice pa označimo številko strani, kjer se
tabela nahaja.
Npr. Tabela 4: Struktura populacije glede na spol.................................................................42
Tudi slike, sheme, diagrame in grafikone označimo z zaporednimi številkami po istem načelu kot tabele.
Npr. Slika 5: Struktura populacije glede na izobrazbo...........................................................51
4.3. Osrednji del diplomskega dela
V tem delu podamo jedrnat povzetek dosedanjih spoznanj o problemu, ki ga naloga obravnava na
osnovi obstoječe domače in tuje literature. Ta pregled naj bo kolikor mogoče stvaren; v njem navedemo
dejstva, ugotovitve, razlage in teorije, do katerih so prišli ali ki jih zastopajo drugi avtorji. V tem pregledu
navajamo druge avtorje, bodisi tako, da povzemamo njihove misli bodisi tako, da dobesedno navedemo
posebno pomembne misli. Ob tem se moramo seveda držati pravil o citiranju (glej spodaj). Te
dobesedne navedbe naj ne bodo predolge in naj jih ne bo preveč. Izbor literature, iz katere navajamo,
mora biti dovolj širok iz teoretičnega uvoda mora biti razvidno, kako se naša raziskava vključuje v
dosedanje raziskovanje tega vprašanja, kaj naj bi prinesla novega.
Na vsak način se moramo pri pisanju teoretičnega uvoda izogniti nekaterim kar razširjenim slabim
navadam:
1. Ni zaželeno, da bi povzeli le enega avtorja ali celo le eno njegovo delo. To bi pomenilo, da se
nismo seznanili z literaturo o področju, ki ga obravnavamo.
2. Teoretični uvod ni sentimentalni prosti spis, v katerem bi lahko svobodno izlivali svoja čustva, ni
"lepa književnost" in svobodno meditiranje o določeni temi. Svojo prizadetost, sočutje in skrb
izrazimo raje tako, da skušajmo čim bolje ugotoviti, kaj vesta znanost in stroka o pojavnih
15
oblikah, vzrokih in načinih reševanja problema, ki ga obravnavamo v nalogi. Preglejmo
strokovno literaturo!
3. Pregleda ni treba začeti ne s prazgodovino ne z Aristotelom. Ko povzemamo in navajamo misli
drugih avtorjev, se moramo ravnati po pravilih, ki so opisana v odstavku o navajanju in pisanju
opomb.
Opis problema raziskave ima dva dela:
1. V prvem opišemo okoliščine, v katerih je prišlo do pobude za raziskavo. To velja posebno za
tiste raziskave, ki so zanje dale pobude organizacije ali podjetja ali kjer so rezultati zanimivi za
organizacijo ali podjetje. V takem primeru opišemo, kako to, da je prišlo do take pobude, s
kakšnimi težavami se srečuje organizacija in kako jih je doslej skušala rešiti. Opišemo, kako
nameravajo s pomočjo raziskave rešiti te težave in čemu naj bi ugotovitve raziskave služile. Če
se problem ne nanaša na določeno organizacijo ali podjetje, ugotovitve pa so po našem mnenju
potencialno uporabne za določeno vrsto organizacij, skušamo utemeljiti to svoje mnenje.
Če je problem teoretične narave, se šteje, da smo te okoliščine opisali v teoretičnem uvodu in ta del
opustimo.
2. V drugem delu navedemo vprašanja, na katera smo skušali z raziskavo odgovoriti, in hipoteze,
ki smo jih želeli preveriti.
Če smo v raziskavi zbirali primarne podatke (z opazovanjem ali spraševanjem), opišemo merski
instrument, ki smo ga sestavili ali uporabili. Merski instrument je lahko opazovalna lista, ocenjevalna
lestvica, test, vprašalnik ipd. Opišemo, kako smo ga sestavili, kakšen je (npr. koliko postavk obsega,
kako so postavke grupirane) in kakšne so njegove metrične karakteristike, če so seveda znane. Če smo
uporabili kak znan standardiziran merski instrument (test, lestvico), ne opisujmo, kako smo ga
sestavljali, ampak samo opišemo njegove značilnosti, metrične karakteristike in na kratko povzamemo z
njim povezano metodološko problematiko, kolikor je proučena. Če je merski instrument obsežen, ga v
celoti priložimo v Dodatku (npr. vprašalnik), sicer pa ga navedemo v tem odstavku. Če smo v raziskavi
uporabili sekundarne podatke, npr. podatke iz dokumentacije podjetja, zavoda, šole, kadrovske službe
ipd., natančno navedemo podatke o virih in opišemo postopek prenašanja.
Populacijo opredelimo tako, da navedemo stvarne, krajevne in časovne opredeljujoče pogoje.
Navedemo, ali smo popisali celotno populacijo ali pa smo vzorčili in navedemo razloge za tako
odločitev. Natančno opišemo postopek vzorčenja. Posebno natančno moramo opisati osip, če je do
njega prišlo, in izraziti domneve o vzrokih osipa ter posledice za posplošljivost in interpretacijo
rezultatov. Če v raziskavi nismo proučevali statistične populacije ampak kako družbeno entiteto
(skupino, skupnost, organizacijo) v obliki študije primera, opišemo njene osnovne značilnosti in
značilnosti njenega okolja. Če gre za eksperimentalno ali komparativno raziskavo, opišemo izbor
subjektov oziroma sestav in značilnosti primerjanih skupin.
Opišemo, kako je potekalo zbiranje podatkov, npr. kako je potekalo opazovanje, interviuvanje ali
anketiranje. Navedemo, kdaj je potekalo zbiranje podatkov, kje je potekalo, kdo ga je izvajal in pri njem
sodeloval, kakšne so bile reakcije opazovanih ali anketiranih. Opišemo vse okoliščine, ki bi lahko
vplivale na presojo o zanesljivosti podatkov.
Navedemo, (1) ali smo zbrane podatke obdelali kvalitativno ali kvantitativno ali kvalitativno in
kvantitativno; (2) če smo podatke obdelali in analizirali kvalitativno, opišemo, kako je potekala ta
obdelava in analiza. (3) Če smo jih obdelali in analizirali kvantitativno, navedemo, ali je bila obdelava
ročna ali računalniška. Navedemo naziv računalniškega programa. (4)
Navedemo, katere statistične mere smo izračunali in po kakšnih postopkih. Za manj znane mere
navedemo formule in opišemo postopke. Dokumentacijo o obdelavi priložimo v Dodatku.
16
4.4. Zaključni del diplomskega dela
V zaključnem delu diplomskega dela na kratko povzamemo kaj je bil namen (cilj) naše diplomskega
dela. Nato kratko opišemo kako smo se lotili reševanja zadanega diplomskega dela. Na koncu pa
zapišemo naše zaključne ugotovitve. Ali smo dokazali trditev, ki je bila naša predpostavka. Ali smo s
svojo analizo določenega problema prišli do novih zaključkov, koristnih za prakso. Ali bo organizacija,
na katerem primeru smo delali diplomsko delo, lahko iz analize podatkov kaj spremenila ali kaj
koristnega uporabila v praksi.
Na koncu diplomskega dela vključimo tudi svoje pripombe in lastna razmišljanja o možnih rešitvah –
aplikacija problema.
4.5. Uporabljeni viri in citiranje
Vsak podatek, ki ga vnesemo v našo diplomsko delo, vsako znanje, ki ga črpamo, vsaka teorija, ki jo
uporabimo, in vsaka misel, ki jo prevzamemo, ima svojega avtorja. Tem avtorjem smo na nek način
dolžniki, ker so nam s svojimi objavljenimi deli omogočili, da lahko sami raziskujemo, pišemo in
objavljamo lastne ugotovitve. Zaradi upravičenega javnega interesa za svoboden pretok informacij ima
vsakdo pravico soočiti se z delom drugih avtorjev, ga brati, proučevati ter ga v primernem obsegu in na
ustrezen način tudi vključiti v svoje delo. S tem, ko je njihovo delo uporabljeno v nekem drugem delu,
avtorjem pripada pravica do navedbe avtorstva. Avtorstvo mora biti ustrezno identificirano in njegovi
prispevki skrbno popisani. Zato v vseh primerih, ko za naše pisanje uporabimo odlomke iz tujih
stvaritev, to na predpisani način označimo.
Če uporabimo tuje misli in jih v našem strokovnem besedilu prikažemo kot svoje, zagrešimo plagiat.
Plagiat je duhovna tatvina, kjer brez ustreznega priznanja avtorstva prevzamemo del ali celotno tujo
stvaritev. Plagiat razumemo seveda predvsem kot etični prekršek. Hkrati pa sodi tudi v kategorijo
pravne obravnave, ki ga opredeljujemo kot kršitev avtorske pravice pri kateri si nekdo (zavestno) lasti
tuje delo.
Kako se torej izogniti plagiatu in s tem prispevati h korektnosti strokovnega besedila?
V besedilu predvsem nedvoumno označimo, kateri deli besedila so povzeti, poleg tega vedno navedimo
avtorja povzetih misli in njegovo delo (Kobeja, 2001, 15).
Navajanje ali citiranje je, kot rečeno, vključevanje misli drugih avtorjev v besedilo. Tuje misli vključujemo
v svoje delo, da bi pokazali, da nadaljujemo določeno smer razmišljanja, da poznamo literaturo, da bi
dokumentirali ali podkrepili svoje misli, jih ilustrirali ali ker razpravljamo o mislih, ki jih navajamo. Eno od
pomembnih načel znanstvene etike je: Ne prisvajaj si tujih misli tujih odkritij in tujega sloga! Hkrati pa
velja, da je treba spoznanja drugih poznati in jih upoštevati pri svojem delu. Diplomskemu delu se šteje
v dobro, če je iz nje razvidno, da je študent pregledal veliko relevantne literature. Zato je prav, da so v
nalogi povzeta spoznanja in misli drugih avtorjev. Toda slab vtis pusti tisti, ki ustvari videz, da so tuje
misli njegove in ki tujim mislim ne doda nič svojega. Zato je pomembno vedeti, kako navajamo dela
drugih avtorjev.
Primer dobesedne navedbe (citata):
Sokrates je rekel: »Vem, da nič ne vem.« (Sokrates 1965,77). Gre za znano modrost, ki smo jo
dobesedno citirali.
17
Kadar citiramo ali povzamemo misli tujih avtorjev, moramo to v besedilu sproti označevati. V besedilu
mora biti jasno vidno, kdaj je misel izvirna, kdaj je citirana ali povzeta. Navajanje virov v besedilu
zahteva naslednje podatke:
- priimek avtorja oz. institucije, ki je delo izdala
- leto objave
- število strani
Primer: Idealno povpraševanje ni tržna kategorija, ker se na trgu ne pojavi (Planina 1997,89).
Navajanje virov – ne spreglejte, saj pomeni pomemben kriterij pri ocenjevanju:
Ločimo med:
a) citiranjem, to je direktnim navajanjem določenega avtorja v nalogi, eseju (citiranje: kadar
obnovimo določen odlomek ali direktno prepisovanje – kjer prepišemo natančno tako, kot je
navedeno v viru)
b) navajanjem virov, to je, da na ustrezen način navedemo vso literaturo (knjige, članke, spletne
vire, itd.): avtor, datum, naslov, založba, itd.
Direktno citiranje: pomembno je, da med tekstom, tam kjer navajamo mnenje določenega avtorja,
navedemo tudi avtorja, letnico in, če prepisujemo, tudi številko strani.
Primeri navajanja virov:
Primerjava nam lahko pokaže, kaj je kje poudarjeno (z bold ali pa italic) – običajno je to naslov knjige,
pri člankih v revijah pa je poudarjen naslov revije.
Primer citiranja:
Dow (1964), Musgrave (1968) in Hansen (1969) se strinjajo, da…
Dokazano je bilo (Foster 1972), da….
Direktno prepisovanje:
Dow (1964, str. 2 Cool

…
Navajanje virov (na koncu diplomske naloge):
a) AVTOR, leto. Naslov. Izdaja. Kraj: Založba:
-npr.: DOW, D., 1964. A history of the world. 3rd ed. London: Greenfield.
CUTLER, T., WILLIAMS, K., in WILLIAMS, J., 1986
Keynes, Beveridge and Beyond. London: Routledge&Kegan Paul.
(V vrstnem redu, kot so navedeni na naslovnici knjige).
Za 4 ali več avtorjev (et al. Pomeni in ostali – et ales):
PEARCE, I.F., et al., 1976. A model of output, employment, wages and prices in the UK. Cambridge:
Cambridge University Press.
c) Poročila podjetij navajamo takole:
TESCO PLC, 2002. Annual report and financal statements 2002. Cheshunt: Tesco PLC.
d) Diplomska dela navajamo takole:
McCARTHY, D.F., 1981. Group representation in the plural society: the case of the poverty
lobby. Ph.D.thesis, Cambridge University.
18
e) Konference navajamo takole:
PAEPCKE, A., ed., 1992. OOPSLA 1992 conference on object-oriented programming systems,
languages, and applications, Vancouver, 18-22 October, 1992. New York: The Association for
Computing Machinery.
f) Enciklopedije, slovarji in podobne publikacije navajamo takole:
The Europa World Yearbook 2002. 43rd ed. London: Europa Publications Ltd.
g) Članke v revijah navajamo takole:
AVTOR, leto. Naslov članka. Naslov revije, volume/zvezek (številka(izdaja), strani (tu ni poudarjen
naslov članka, temveč naslov revije). Npr.
GREENFIELD, J., 1990. The Sevso Treasure: the legal case. Apollo, 132 (341), 14-16.
h) Ne skrbite, če ni naveden avtor članka – v tem primeru navedete ANON. (anonimen). Npr.
ANON., 1989. Obscenity or censorship. The Economist, 312 (5 August), 33-34.
i) Elektronske publikacije navajamo takole:
AVTOR ali UREDNIK, leto. Naslov (online). Kraj izdaje: založnik. Dostopno na:>URL> (povzeto
dne). Npr.
BOOTS GROUP PCL, 2003. Corporate social responsibility (online). Boots Group PCL.
Dostopno na: http://www.boots-plc.com/information/info.asp?Level1ID=7&Level 2ID=0 (povzeto
23. Julija 2003)
j) Elektronska gradiva, ki so na CD-ju navajamo takole:
AVTOR ali UREDNIK, leto. Naslov (CD-ROM). Kraj založbe: Založba.
k) Elektronske časopise navajamo takole:
AVTOR, leto. Naslov. Naslov časopisa (online), volume (issue), strani, če so. Dostopno na: ime
podatkovne baze (povzeto dne).
l) Navajanje virov v eseju navajamo takole:
Pri pisanju uporabljate tudi literaturo, ki ste jo predelali v ta namen – da lahko oprete vaša
razmišljanja na teorijo – pisanje »iz glave«, brez da bi ga oprli na teoretična dognanja, nima
značaja raziskovalnega, objektivnega dela. Uporabljajte gradiva in navajajte sproti. Smiselno
lahko uporabite enako navajanje tudi pri odgovorih na esejska vprašanja , v kolikor lahko
povežete avtorja, ki ste ga večkrat omenjali na predavanjih, njegova najpomembnejša dognanja
z vprašanjem.
Vire na koncu eseja navajamo takole:
ALBERS, J., 1994. Interaction of colour (CD-ROM). New Haven: Yale University Press.
4.6. Uporabljena literatura – abecedni seznam
Vire, ki smo jih uporabili pri pisanju – sestavljanju pisnega dela, navedemo na koncu pod naslovom
uporabljena literatura – seznam virov po abecednem vrstnem redu priimkov avtorjev ali nazivov
institucij, ki so izdale vir.
19
4.7. Dodatek (priloge)
Naloga naj bo berljiva. To pomeni, da moramo bralcu kolikor mogoče olajšati prebijanje skozi besedilo;
zato besedila ne smemo obremenjevati s preštevilnimi tabelami, obrazci ipd. Vse to sodi v Dodatek. V
Dodatek spada npr. primerek vprašalnika, opazovalne liste, kartotečne kartice, obrazci; obdelovalne in
druge tabele.
Priloge so sestavni del vsake diplomske naloge. V prilogah so zajete informacije, ki so sicer potrebne za
celovit prikaz dela, vendar bi z odvračanjem pozornosti od glavne teme motile potek sporočila
diplomske naloge. V priloge spadajo daljša analitična izvajanja, daljši računalniški izpisi, statistične
metode, itd.
Študent odda na ključku:
1. Diplomsko nalogo (v Wordovem dokumentu.doc)
2. Povzetek v slovenskem jeziku
3. Na ključek je treba posneti datoteko v Excelu, ki ima obliko tabele, kot je podano spodaj:
Zap. Št. Ime,
priimek
Datum
diplomiranja
Podjetje Naslov
naloge
Mentor
(šola/podjetje)
Povzetek Ocena Opomba
V tabelo je treba vpisati rubrike in povzetek naloge v slovenskem jeziku. Rubrika povzetek naj obsega
približno polovico strani formata A4. Povzetek je treba napisati kot komentar (Vstavljanje/Komentar).
Ključek z vsemi navedenimi vsebinami obvezno priložite diplomski nalogi
4.8. Povzetek vsebine diplomskega dela v slovenskem in angleškem jeziku
Na koncu diplomskega dela (za izjavo o avtorstvu) je potrebno narediti kratek povzetek vsebine
diplomskega dela v slovenskem in angleškem jeziku. Obseg povzetka: cca polovica strani A4.
4.9. Izjava o avtorstvu
Med obrazci, potrebnimi pri oddaji diplomskega dela, je tudi podpisana izjava o avtorstvu, ki potrjuje
avtorstvo diplomskega dela. Narejena naj bo takole:
Študent/ka ____________________ izjavljam, da sem avtor/ica diplomskega dela z naslovom, ki sem
ga napisal/a pod mentorstvom ______________ in dovolim objavo povzetka diplomskega dela na
spletnih straneh šole.
Litija, _______________ Podpis študenta: _______________
20
5. POPRAVLJANJE IN TEHNIČNA UREDITEV BESEDILA
5.1. Vsebinski popravki
To so popravki, s katerimi dopolnimo, skrajšamo ali spremenimo vsebino posameznih poglavij poročila.
Po izkušnjah sodeč je najpogosteje potrebno dopolniti teoretični uvod, kjer je kandidat upošteval
preskromen izbor literature ali ker ni upošteval, naj bo teoretični uvod pregled dosedanjih spoznanj o
problemu, ki ga obravnava. Pogosto je treba dopolniti opis metodologije, ker ni opisana izčrpno in
natančno, pa tudi interpretacijo (razpravo o rezultatih), ker je v njej premalo samostojnega razmišljanja
ob rezultatih. Zgodi se, da sklepi niso jasni in nedvoumni in da so predlogi presplošni in ne izhajajo iz
ugotovitev diplomskega dela, ampak so prepisani iz kakih socialnopolitičnih deklaracij. Čeprav je
sistematika diplomskega dela v glavnem določena s tem navodilom, je treba kaj prerazporediti, da si
posamezni vsebinski deli slede v smiselnem zaporedju.
5.2. Pravopisni slovnični in slogovni popravki
Diplomsko delo naj bo napisano v čistem in pravilnem slovenskem knjižnem jeziku, v skladu s pravili
pravopisa. Najbolje je, če ga pregleda in popravi lektor. Lektor bo tudi svetoval glede slogovnih
popravkov, čeprav je slab slog pač zelo težko popraviti.
Slab jezik, slovnične in pravopisne pa tudi tipkarske napake so lahko razlog za zavrnitev diplomskega
dela. Diplomsko delo ni manj pomemben spis za rabo v zaprtem krogu, ampak knjižna enota v javni
višješolski knjižnici.
5.3. Splošni napotki
Oblika diplomskega dela naj se ravna po tehnični ureditvi strokovnih knjig. Oblika je stroga, poudarjena
je jasna členitev besedila. Naloga naj bo urejena podobno kot to navodilo. Razni okraski in
eksperimentiranje z obliko črk, razporeditvijo besedila ipd., niso primerni.
Ta navodila podajajo splošne usmeritve in priporočila, ki naj bi jih upoštevali z razumnimi odstopanji.
5.4. Urejevalnik besedila in oblikovanje strani
Besedilo naj bo napisano na računalniku v urejevalniku tekstov Word for Windows. Polna stran naj ima
32 vrstic. List popišemo samo na eni strani. Presledek med vrsticami naj bo 1,5. Širina robov: levi 3 cm,
desni 2 cm, zgornji 2,5 cm, spodnji do roba papirja do številke strani 2 cm, do roba besedila 3,5 cm.
Manjša odstopanja od tega priporočila so dovoljena.
5.5. Štetje in oštevilčenje strani
Strani začnemo šteti z notranjo naslovno stranjo. Ta ima zaporedno številko 1, vendar številke ne
zapišemo. Nato štejemo po vrsti vsako stran. Na drugo strani se začne predgovor. Te strani tudi ne
številčimo, ker je na njej naslov poglavja, jo pa štejemo. Če sega Predgovor še na tretjo stran, to stran
oštevilčimo s 3 itd. Številke strani pišemo na vsaki strani ( razen zgoraj omenjenih) v sredini spodaj.
5.6. Izbor črk
Uporabljajte črke kot v strokovnih knjigah. Primeren črkopis je TIMES NEW ROMAN. Ne uporabljajte
nenavadnih okrasnih črk (skript, matura, playbill ipd.). Ne pišite vsega z velikimi črkami, ne vse ležeče,
21
krepko ali podčrtano. Te načine prihranite za naslove in poudarke v besedilu. Velikost črk besedila, ne
naslovov, naj bo 12.
5.7. Oblikovanje poglavij
Poglavja so oštevilčena z eno številko (1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9), začnite na novi strani. Obsežnejša
poglavja so bolj čitljiva in preglednejša, če jih razčlenimo na podpoglavja. Podpoglavij (1.1….9.3) ne
začenjamo na novi strani.
5.8. Oblikovanje tabel
Tabele naj bodo natipkane. Če so izjemoma narisane, naj bodo vpisi v tehnični pisavi. Črte uporabite le
za razmejitev glavnih razdelkov (glave, čela, vrst in stolpcev za vsote), ne pa za razmejitev vsake vrste
in stolpca. Zadostuje poravnanje s pomočjo ustreznih ukazov v urejevalniku besedila. Večje tabele
lahko obrnete po dolžini lista; v takem primeru je naslov tabele na notranji strani lista. Kazalu dodajte
tudi seznam tabel.
5.9. Oblikovanje grafikonov in slik
Grafični prikazi popestrijo naloga. Narisani naj bodo v skladu s pravili za risanje grafikonov, oštevilčeni
in naslovljeni. V vsakem vpišite število vseh enot, ki so predmet obdelave (n=x). Kazalu dodajte
seznam grafikonov.
5.10. Obseg diplomskega dela
Obseg diplomskega dela je odvisen od vsebine. Diplomsko delo je lahko kratko, a vsebuje pomembne
in izvirne misli, ki so utemeljene z iznajdljivo izbranimi in obdelanimi podatki, ki sledijo neoporečni logiki.
Bistveno je torej, da je v diplomi logično in dosledno izpeljana osnovna misel, da ima "rdečo nit". Ker pa
nam omejitev obsega pomaga, da se discipliniramo in bolje uredimo gradivo, naj diplomsko delo obsega
2-3 avtorske pole ( 30-40 strani) s prilogami, oblikovanimi v skladu s temi navodili.
5.11. Število izvodov
Ko se prijavite k diplomskemu izpitu, oddate tri v spiralo vezane izvode diplomskega dela; za vsakega
člana diplomske komisije enega. Kasneje dobi dva izvoda knjižnica (enega za arhiv, drugega za
izposojo), enega mentor. Če ima študent mentorja in somentorja, naj predloži štiri v špiralo vezane
izvode diplomskega dela.
Po uspešno opravljenem diplomskem izpitu oddate v Referatu za študentske zadeve en izvod
diplomskega dela. Diplomsko delo mora biti izdelano v pokončnem formatu A4, trdo vezano z modrimi
platnicami in srebrnim napisom.
22
6. NAVODILA ZA DIPLOMIRANJE
1. Ko študent opravi zadnji izpit in vse po programu zahtevane obveznosti, ima pravico
zagovarjati diplomsko delo.
2. Študent prijavi temo diplomskega dela z izpolnjenim obrazcem "Prijava teme diplomskega
dela" (3 izvodi) in priloži dispozicijo (3 izvodi), ki jo pripravi po dogovoru z mentorjem.
Prijavo odda v Referatu za študentske zadeve.
3. Študent odda 3 (4 - v primeru somentorja zunaj šole) izvode diplomskega dela v nevezani
obliki (spete v spiralo) v Referat za študentske zadeve. Sledi pregled diplomskega dela po
formalni plati. Ko je diplomsko delo potrjeno tudi po formalni plati, se določi datum zagovora
v dogovoru z vsemi člani Komisije.
4. Po uspešnem zagovoru in predložitvi enega trdo vezanega izvoda diplomskega dela,
Referat za študentske zadeve v roku 10 dni izda potrdilo o diplomiranju.
Pri pripravi diplomskega dela obvezno upoštevajte ta navodila in vsa navodila, ki jih boste
dobili v Referatu za študentske zadeve, ter navodila določb Pravilnika o diplomiranju Višje
strokovne šole Izobraževalni center Geoss d.o.o., Litija.
23
7. ZAGOVOR DIPLOMSKEGA DELA
Zagovor diplomskega dela (v nadaljevanju: zagovor) je javen. Udeležijo se ga lahko vsi, ki jih tema
diplomskega dela zanima, tudi starši, sorodniki in sodelavci kandidata.
Zagovor se izvede po naslednjem postopku:
Predsednik komisije najprej na osnovi podatkov o študiju študenta ugotovi, ali so izpolnjeni pogoji za
razgovor.
Predsednik komisije predstavi kandidata, temo diplomskega dela in komisijo ter pojasni kandidatu
celoten postopek zagovora. Besedo preda kandidatu, ki predstavi svoje diplomsko delo, zlasti motiv
izbire teme, najpomembnejše ugotovitve iz svoje raziskave in možnosti aplikacije svojih raziskav.
Mentor poda kandidatu pisna vprašanja in jih pojasni. Svoja pisna vprašanja lahko dajo in pojasnijo tudi
ostali člani komisije. Pisna vprašanja lahko dajo tudi prisotni poslušalci. Pisna vprašanja so del
zapisnika.
Če kandidat želi, mu komisija dovoli 10 minutno pripravo za odgovore na vprašanja, pri čemer lahko
uporablja strokovno literaturo.
Po odgovorih na vprašanja sklepa komisija na zaprti seji o oceni diplomskega dela, zagovora in skupni
oceni diplomskega izpita.
Pri ocenjevanju komisija upošteva:
- kakovost diplomskega dela in zahtevnost obravnavane zadeve - tako s strokovne plati, kot
glede ustvarjalnega prispevka kandidata in glede uporabnosti za obravnavano organizacijo
- kakovost odgovorov na zastavljena vprašanja - zlasti celovito obvladovanje znanj, ki jih zajema
program Višje strokovne šole
- kakovost predstavitve diplomskega dela
- raven povprečne ocene kandidata med študijem
Zapisnik o diplomiranju podpišejo vsi člani komisije.
Na zahtevo komisije mora kandidat po zagovoru dopolniti oziroma popraviti svoje diplomsko delo.
Pripombe komisije so lahko v zvezi z vsebino dela ali v zvezi z jezikovno ravnijo dela. Če je delo
jezikovno oporečno, ga mora kandidat predati lektorju. Kandidat vrne osnutek popravljenega
diplomskega dela mentorju, ki ga pregleda. Če je delo ustrezno popravljeno, ga kandidat v vezani obliki
odda v referatu.
Predsednik komisije nato v navzočnosti prisotnih sporoči kandidatu uspeh diplomskega izpita in
pridobljen strokovni naslov. S sklepnim govorom konča diplomski izpit.
Po uspešnem diplomskem izpitu izstavi Referat za študentske zadeve študentu Potrdilo o diplomiranju,
ki velja do izdaje uradnega dokumenta na javni podelitvi diplom.
Referat poskrbi za hranjenje 1 vezanega izvoda diplomskega dela v knjižnico Višje strokovne šole.
24
8. PODELITEV DIPLOM
8.1. Termini za podelitev diplom
Ravnatelj šole določa termine za podelitev diplom. Na podelitvi so prisotni mentorji diplomantov in ostali
člani predavateljskega zbora.
8.2. Obveščanje diplomantov o podelitvi diplom
Referat obvesti diplomante o slavnostni podelitvi diplom s posebnim vabilom, ki ga podpiše ravnatelj.
Vabilo je treba poslati diplomantom najmanj deset dni pred podelitvijo diplom.
9. NADALJNJE POVEZAVE
Ob trenutku zaključka študija na višji strokovni šoli se sicer formalno konča in zaključi vaš študij. Vendar
se s tem nikakor ne zaključi vaša vez s šolo, s stroko in nenazadnje z učenjem in študijem. Zelo bomo
veseli skupnih srečanj tudi po zaključku šolanja, skupnega sodelovanja in prenašanja vaših novih
delovnih izkušenj na študente.

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli